5 napačnih predstav o ljubezni v zakonu

Sveti Janez Pavel II. je v svoji deseti okrožnici z naslovom Redemptor hominis (Človekov odrešenik) pojasnil, da "človek ne more živeti brez ljubezni", zato smo poklicani, da to ljubezen živimo in izpolnjujemo; in ko gre za ljubezen v zakonu, moramo biti zelo pozorni na ljubezen, h kateri nas vabi Bog. 

Zato je pomembno, da poznamo ljubezen, saj v nasprotnem lahko sprejmemo napačne ideje, ki v resnici niso ljubezen.

Resnična ljubezen pomeni, da se odpremo in podarimo drugemu, kar pomeni, da pokažemo svoje rane, medtem ko delamo na njih, da jih ozdravimo, in tako resnično ljubimo drugega.

Vendar Miguel Ruiz v svoji knjigi Mojstrstvo ljubezni pravi, da se ljudje bojimo biti prizadeti, zato svoje čustvene rane ščitimo in tako ustvarjamo "velik sistem zanikanja". Te izkušnje vodijo v ustvarjanje lažnih predstav o ljubezni, ki je v resnici ne pojmujejo takšne, kakršna je, in človeka ranijo, saj, kot zagotavlja govorec Johnny Abraham "ljubezen ne boli, to počnejo ljudje, ki ne znajo ljubiti."

Bog nas vabi, naj živimo popolno ljubezen, saj nam želi najboljše, zato je pomembno, da zaznamo, kdaj prejemamo manj ljubezni, kot si jo zaslužimo.

To je nekaj znakov, ki ne predstavljajo prave ljubezni, temveč pomanjkanje ljubezni, ki je pogosto zmedeno in se namesto v obilje spremeni v trpljenje:

V vsakem odnosu je treba dati prednost ljubljeni osebi, jo vsakodnevno spoznavati, skupaj preživljati kakovosten čas in, seveda, skrbeti za njeno dobro počutje.

Zanimanje za poslušanje in spoznavanje osebe se kaže v postavljanju preprostih vprašanj, ki pa so pomembna, kot so: Kako je bilo danes? Kako se počutiš? Kaj si danes počel? ...

Pogosto takšni pogovori izpadejo zaradi pomanjkanja časa, vendar ko je oseba resnično pomembna, se ne sprašujete, ali imate čas, temveč si ga vzamete.

Resnična ljubezen se ne počuti kot breme, včasih se zdi, da je to del ljubezni; vendar resnična ljubezen nikoli ne bo imela teže, ki bi bolela in utesnjevala. Seveda se bodo pojavljali izzivi, vendar sta oba proti izzivom, ne eden proti drugemu.

Če vas ljubezen ne vodi k temu, da bi postali najboljša različica sebe, da bi dosegli Kristusa, ampak vas nasprotno vodi k navadam, ki niso zdrave, ali vas demotivira pri vaših željah, da bi dosegli svoj največji potencial, to ni znak prave ljubezni.

Včasih se pustimo raniti, ponižati ali kritizirati, vendar prava ljubezen ni agresivna ali destruktivna, nikoli vas ne bo spravila v slabo voljo; nasprotno, prizadevala si bo, da se boste počutili edinstveno in srečno.

Vsi imamo rane, vendar ne smemo dovoliti, da bi nas te oddaljile od ljubezni, ki jo Bog želi, da bi jo dajali in sprejemali.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Renata Anžič Trtnik.