Čeprav njen stil življenja zahteva veliko žrtvovanja in odrekanja, se mu balerina Ana Klašnja z vsem srcem predaja že vrsto let, vse odkar se je v plesu preizkusila že kot deklica. Od leta 2001 je stalna članica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. V prvi solistični vlogi se je preizkusila že eno leto pozneje in kmalu postala priznana solistka omenjenega ansambla, solistične vloge pa so postale stalnica njene baletne kariere. Poleg svoje bogate poklicne kariere je žirantka priljubljenega televizijskega šova Slovenija ima talent, veliko motivacije pri vseh izzivih pa ji zagotovo daje osemletni sin Jaša.
Balet je umetnost, a, predstavljamo si, tudi garanje. Nas lahko malce popeljete v gledalcem manj vidne ali prezrte izzive?
Balet je res na prvem mestu prava umetnost, je pa tudi profesionalen šport in prinaša s sabo veliko garanja. Gledalci običajno vidijo na odru samo to, kako je vse videti lahkotno, kako je vse bleščeče in prečudovito, ne vidijo pa tega, kar se dogaja za odrom.
Ne vidijo tega, kar se dogaja tedne in tedne prej v baletni dvorani ali pa doma, ne vidijo žuljev, znoja, solz, ne vidijo predvsem vsega odrekanja, ker to ni služba, kjer bi zaloputnil vrata za sabo in doma pozabil nanjo. Dejansko moraš prilagoditi balet celo svojemu načinu življenja. Takšen stil življenja pa zahteva veliko, veliko žrtvovanja in odrekanja. Iskreno in direktno povedano – če res ne ljubiš tega poklica, nimaš tam kaj početi.
Kako visok prag bolečine mora imeti balerina?
Že samo dejstvo, da balerine stojimo na konicah prstov, je boleče, že če samo pomisliš na to. In dejansko je tako. Je res, da se prsti utrdijo, ampak recimo vsakič znova, ko imam 14 dni ali pa tri tedne pavze, so bolečine spet res zelo, zelo hude. Velikokrat pride tudi do krvavih žuljev, do modrih nohtov, včasih tudi odpadejo.
Velikokrat pride do zvinov gležnjev in premika raznih koščic v stopalih. Me smo vsega tega navajene in nekako se trudimo prenašati te bolečine. Želja po tem, da smo vsak dan boljše, nas žene naprej, kar je verjetno prisotno v vsakem profesionalnem športu. V nekem trenutku moraš iti prek sebe, bolečine, utrujenosti, negotovosti. Samo na ta način lahko prideš do cilja.
"Obstaja svet zunaj baleta in če ti ne doživiš sveta in drugih stvari v življenju, težko igraš na odru, ker ne boš vedel, od kod črpati čustva in izkušnje," ste dejali v enem od intervjujev. Kaj vam v vsakdanu predstavlja odmik od baletnega sveta?
Mislim, da je pri igralcih podobno in s tem sem se, recimo, prvič zares srečala v vlogi Julije v mojih dvajsetih. To je bila takrat moja tretja glavna vloga, ki je zares zahtevala globljo čustveno interpretacijo. Saj je lahko v dvajsetih letih igrati zaljubljeno, mlado dekle, ampak kaj pa vse druge emocije, ki jih zahteva? V bistvu ta tragedija, vso sovraštvo, odrekanje, predaja in na koncu smrt, v bistvu celotna zgodba temelji na totalnem žrtvovanju za ljubljeno osebo. In če v življenju ne doživiš vsaj česa podobnega tako težkega, vsaj kdaj ne čutiš pomanjkanja, razočaranja, če vsaj enkrat nisi prizadet, če ne občutiš nobene izgube … težko to potem tudi dobro predstaviš na odru.
Včasih sploh ne veš, kakšni občutki so to, predvsem ko si mlajši. Pa recimo, če vidiš samo balet, balet, balet, s takšnim načinom spuščaš življenje od zunaj, spuščaš vse bistvene dogodke, ki te pripravijo tudi na težke življenjske stvari in bi te naredile na odru bolj prepričljivega.
Poleg tega pa je vedno tudi dobro, da imaš v življenju več ciljev, ne samo enega. Predvsem zaradi tega, ker nikoli ne veš, kaj ti prinese naslednji dan. Lahko se na primer poškoduješ in če živiš samo za eno stvar, je to včasih zelo nespametno.
Kako ne glede na vse izzive in viharje dneva poskrbite za sijoč videz?
Res imam zelo veliko predstav, ogromno televizijskih snemanj in tudi precej raznih profesionalnih fotografiranj ter reklamnih snemanj, tako da sem konstantno pod pritiskom tega, da se trudim prikazati v svoji najboljši podobi.
Dejstvo, da imam na sebi velike količine mejkapa, občasno tudi umetne trepalnice, in to, da sem utrujena in neprespana, je prvi znak, ki kliče po kvalitetni kozmetiki. Zato se mi zdi zares pomembno, da poleg hidracije in pravega počitka poskrbim tudi za to, kako kožo negujem, katere izdelke uporabljam in da ji res privoščim samo najboljše sestavine.
Izredno rada uporabljam Lux-Factorjevo odlično kremo za obraz 4D Hyaluron, ki je tudi popolna podlaga za ličila, zvečer pa si rada nanesem 4D Caviar kremo, ki jo mojo koža res obožuje. Vsem povem, da je ta krema pravi balzam za obraz. Zelo dobro mi osveži kožo in sem jo priporočala za redno uporabo tudi vsem svojim prijateljicam.
Poleg teh dveh krem za obraz pa vsak dan redno uporabljam serum za rast trepalnic Eyelash, ki tudi spada v izbor moje najljubše kozmetike Lux-Factor. Zaradi nastopov pogosto uporabljam umetne trepalnice, ki pa mi velikokrat uničijo moje naravne, saj jih pogosto polomijo, razredčijo, koža okrog njih se poškoduje in ravno tu me najbolj rešuje serum za rast trepalnic Eyelash, ki mi s svojimi negovalnimi in izredno kakovostnimi sestavinami ter dodatkom vitamina C v že treh do šestih tednih popolnoma regenerira moje trepalnice. Vedno trdim, da dolge trepalnice res polepšajo in pomladijo obraz in zato mi je tudi izjemno pomembno, da so res poudarjene in ustrezno negovane.
Bi tudi vi želeli preizkusiti Anino najljubšo kozmetiko Lux-Factor?
Vse izdelke lahko najdete na spletni strani www.luxfactor.com ali pa pokličete na telefonsko številko: 01 777 41 07, kjer vam bodo prijazne svetovalke pomagale pri naročilu.
Lux-Factor ima trenutno v svoji zbirki kar 9 različnih izdelkov in balerina Ana Klašnja vseh devet tudi redno uporablja in je izjemno zadovoljna z njimi.
V katerih aspektih vas je materinstvo pregnetlo, preoblikovalo?
Kar v vseh pogledih, predvsem pa v tem, da sem se začela zavedati, kaj so moji starši vložili in naredili zame, kako zelo so me imeli radi in čemu vse so se odrekli za to, da sem lahko imela vse, kar sem si želela, in da sem imela takšno pot, kakršno sem imela.
Ne moreš razumeti tega, dokler sam nisi starš, kako te je za nekoga drugega bolj strah kot zase, kako ne bi niti razmišljal, da ne bi za tega malega človeka dal svojega življenja. Svojemu otroku želim vse najboljše in najlepše na tem svetu in bi naredila prav vse na tem svetu, da bi imel lepo življenje.
Sploh ne znam dobro opisati tega občutka, kako me je zdaj kot mamo konstantno strah. Strah me je zame, da se mi kaj zgodi. Strah me je vseh nesreč, vojn, bolezni na tem svetu. Vse to sem prej ignorirala. Odkar pa sem mama, ne gledam več poročil, ker jih ne morem.
Mi je pa poleg strahu in nepopisne ljubezni materinstvo dalo tudi veliko veselja, sreče in zadovoljstva, ko vidim to malo bitje odraščati, ko vidim, kako lahko iskren, preprost in ljubeč človek še vedno verjame v lepoto tega sveta in v pravo ljubezen. Otroci so zares nekaj prečudovitega.
Zadnja leta ste za žirantsko mizo priljubljenega šova Slovenija ima talent lahko podrobneje spoznali številne posameznike z najrazličnejšimi talenti. Kaj loči posameznika, ki zablesti na nekem področju, od zgolj povprečne izvedbe?
Vsa ta leta, ko sedim za žirantsko mizo šova Slovenija ima talent, sem zares hvaležna, da sem lahko na tem mestu. Spoznala sem ogromno talentiranih posameznikov, čudovitih ljudi in zanimivih zgodb, ki jih prinašajo s sabo na oder.
Predvsem spoštujem in cenim čisto vsakega, ki zbere pogum in naredi nekaj na poti do svoje sreče in do uresničitve svojih sanj. In vedno sem zagovornica tega, da je talent samo 10 odstotkov, vse drugo pa je trdo delo, ljubezen, predanost, želja in strast. Pri tem razmišljanju ostajam zvesta in za tem stojim.
Koliko so se mladi pripravljeni potruditi, vložiti časa, znanja, energije, da bi sledili svojim sanjam, počeli tisto, kar jih najbolj veseli?
Vedno sem zagovarjala to, da nikoli ne zapravljaš časa ali energije, če nekaj počneš z ljubeznijo. Če v nekaj vložiš trud, se zares pripraviš, organiziraš, razmisliš, se temu predaš in počneš z ljubeznijo, potem ni niti malo možnosti, da ti spodleti. In če veš, da si se pripravil, potem je nekaj drugega na tem svetu krivo za neuspeh, če ti ne uspe. Res verjamem, da če vložiš vse svoje moči in svojo voljo v nekaj, da ti ne spodleti.
Nekako bi rada to podarila kot neko popotnico vsem mladim, ki pridejo na oder Slovenija ima talent, in mogoče vsem balerinam, ki jih srečujem v operi, predvsem mlajšim, da je pri vsem tem najpomembnejše to, da poleg tega, da si nekaj želiš uresničiti, vedno tudi trdno delaš za to. In da se zavedaš, da nič ne pride samo od sebe, čisto nič.
