Malčki se zaradi svoje razigranosti in radovednosti kaj hitro lahko znajdejo v nevarnih situacijah, ki vodijo v nesrečo. To je pred nekaj tedni doživel tudi deček Joey iz New Yorka.
Triletnik, le nekaj tednov oddaljen od svojega četrtega rojstnega dne, je kot že večkrat prej z navdušenjem opazoval svojega dedka, kako s traktorsko kosilnico kosi zelenico.
Trenutek nepozornosti in zgodila se je nesreča
"Obožuje traktorje in rad pomaga kositi trato," je o svojem sinčku, mlajšem od dveh otrok, za medij People povedala mama Keirsten. Kot že večkrat prej je Joey navdušeno stekel proti dedku, ki je kosil. Ta vnuka ni videl, kosilnico je nič hudega sluteč prestavil v vzvratno smer, dečkovo stopalo se je ujelo pod kolo in prišlo je do hude nesreče, se grozljivih trenutkov spominja Keirsten. "Vsem nam je bilo težko, še posebej moj oče si očita, da se je to zgodilo."
Dedek je vnuku hitro priskočil na pomoč s prevezo, ki je malemu Joeyju ustavila krvavitev in mu rešila življenje. Dečka so s helikopterjem prepeljali v bostonsko otroško bolnišnico, kjer je prestal vrsto operacij na stopalu, ki ga zdravniki nazadnje niso mogli rešiti, sledila je amputacija stopala.
"Je zelo močan otrok"
Deček je v bolnišnici preživel malo manj kot mesec dni in kljub težkemu okrevanju v tem času s svojo presunljivo zrelostjo in optimizmom za svoja leta očaral tako svoje domače kot zdravnike in drugo medicinsko osebje.
Njegova mama z občudovanjem pripoveduje, da je pogovor z njim že sedaj na ravni pogovora z najstnikom. "Je zelo močan otrok," pravi. Ob tem dečkov oče Joseph dodaja, da je bil tak že od nekdaj. Je zelo razumevajoč, zna se vživljati v čustva drugih, njegov besedni zaklad pa je na zelo visoki ravni.
Presunljiva sinova tolažba
Keirsten pripoveduje, kako grozljivo težko ji je bilo, ko je prvič po amputaciji spet lahko videla sina. Gotovo ni pričakovala, kakšne tolažbe bo deležna prav od trpečega sinka. "Po tistem večeru, ko je prestal amputacijo stopala, sem bila seveda v joku, on pa je z rokami objel mojo glavo in dejal: 'Mami, kaj je narobe?' Odgovorila sem, da sem izjemno žalostna, on pa mi je dejal, da bo vse v redu."
Med Joeyjevim bivanjem v bolnišnici sta morala zakonca Marsico družinsko življenje prilagoditi sinovemu okrevanju, ob tem pa sta si prizadevala, da bi čim več časa posvetila tudi starejši hčerki Gianni, ki zaradi diagnosticirane avtistične motnje še bolj potrebuje ustaljeno vsakodnevno rutino.
Ko se je Keirsten nekega dne med obiskom v bolnišnici poslavljala od sina, da bi odšla domov k hčerki, ki jo je prav tako potrebovala, ni mogla zadržati solza. Ob tem se spominja, da jo je Joey objel, ji obrisal solze in jo tolažil, naj ne bo žalostna zaradi njega.
Oporo našli v veri
Keirsten pravi, da ji je vera pomagala prebroditi to preizkušnjo.
"Najbolj se bojim, da bodo ljudje ob naši zgodbi najprej pomislili: 'Zakaj ga niso pazili?' Ali pa: 'Kako so lahko dovolili, da se to zgodi?' To je res nekaj, o čemer sem kot njegova mama veliko razmišljala," priznava.
"Prigovarjam si, da se vse to dogaja z razlogom. Bog ima načrt za našega malega dečka in to ni nekaj, kar bi lahko razumeli že sedaj," pravi. "Nesreče se dogajajo. Tega ne moremo nadzorovati in ne sprašujmo se, zakaj, ker nikoli ne bomo izvedeli, samo škodovali si bomo."
Trdno je prepričana, da bodo z nekaj prilagoditvami in medsebojno podporo premagali prav vse izzive, ki čakajo Joeyja. "Stati mu moramo ob strani in držati skupaj kot družina."
V začetku junija so dečka po mesecu dni odpustili iz bolnišnice in na njegovo veliko veselje je lahko doma praznoval rojstni dan. Starše opogumlja njegov nenehen napredek in ne dvomijo, da se ne bi navadil na protezo, ki jo bo dobil prav kmalu.
Hkrati jih preveva občudovanje, kako dobro zna Joey pomiriti druge v trenutkih, ko sam najbolj trpi. "Že od začetka je bil poseben fantek," je na sina ponosen oče.
