Mateja Zupan je Gorenjka, ki že nekaj let živi v prestolnici. Po izobrazbi je diplomantka tržnega komuniciranja, slabih 10 let je delala v spletnem marketingu. Potem pa jo je splet okoliščin pripeljal do tega, da se je prekvalificirala in trenutno dela v podjetju, ki se ukvarja z računovodstvom in kadrovskimi storitvami.
Blizu ji je filozofija življenja s čim manj odpadki, že več let ne kupuje novih oblačil. Je članica župnijskega pevskega zbora Ljubljana Bežigrad, zase pravi, da je v prostem času velika kulturna navdušenka, zato je zelo vesela, da ji glavno mesto ponuja ogromno vsega na tem področju.
1. Kaj počneš kot prostovoljka?
Najprej sem se priključila Ekologom brez meja, kjer sem s pisanjem člankov pričela odkrivati "zero waste" način življenja. Najbolj me je pritegnila problematika hitre mode in odpadnega tekstila.
V tistem času sem se priključila prijateljici, ki je v mojem domačem kraju začela z izmenjavami oblačil. Te sva skozi leta nadgradili in so vedno bolj obiskane, zelo priljubljene so tudi izmenjave igrač, sploh med mlajšo populacijo.
Med epidemijo sem začutila, da moram pomagati tudi na drugem področju. Ogromno oseb je bilo v tistem času samih in osamljenih. Povezala sem se z Young Caritas, kjer so iskali nove ljudi za projekt Povezani preko telefona. Gre za projekt, kjer "mladi" kličemo starejše in jim s pogovori malce popestrimo vsakdan.
Videla sem, da mi tak način prostovoljstva odgovarja, spoznala sem veliko novega tudi o sebi. Naknadno sem se prek Slovenske filantropije priključila tudi kot družabnica v živo in tako svoj prosti čas namenjam gibalno ovirani osebi, ki me vsakič znova uči, kaj je v življenju res pomembno.
Če imam čas, se rada pridružim kakršnimkoli akcijam, ki imajo dober namen, npr. dvigovanje telefonov na Klicu dobrote ali pa pobiranje smeti pri projektu Čista obala.
2. Kaj te je spodbudilo k prostovoljstvu?
S prostovoljstvom sem se prvič srečala po študiju. Med iskanjem življenjskega smisla se je v meni prebudila želja, da bi svoj prosti čas vložila v dejavnost, ki je koristna za širšo družbo, ne le zame.
Kaj točno bi delala, nisem vedela, zato sem se najprej prijavila na uvodno izobraževanje za prostovoljce, ki ga organizira Slovenska filantropija. Tam so mi razširili obzorje in videla sem, da je prostovoljstvo zelo širok pojem.
Prostosrčni
Radi bi razširili mnenje, da je prostovoljstvo nekaj lepega in zelo vrednega in hkrati dokazali, da veliko mladih dela še kaj več kot to, da prosti čas preživljajo na telefonih ali računalnikih, kot radi hitro sklepamo, ko pogovor nanese na današnjo mladino.
Poznate mladega prostovoljca ali prostovoljko, ki bi ga ali jo lahko predstavili v tej rubriki? Predloge zbiramo na e-naslovu: katarina.berden@aleteia.org. Veseli bomo vaših idej!
3. Kako te čas, preživet tam, izpolnjuje?
Vsakršna prostovoljska dejavnost, naj bo to raziskovanje neke ekološke problematike ali klepet z osamljeno osebo, mi da občutek koristnosti. Današnja družba ljudi vedno bolj usmerja k individualizmu, a smo družabna bitja.
In nimajo vsi dobrih družinskih odnosov in prijateljev, s katerimi bi preživljali čas in se jim zaupali. Zato sem vesela, da lahko vsaj nekaj svojega tedenskega časa namenim tem ljudem. To je tisto, kar me napolni. Včasih je dovolj, da jih samo pet minut poslušam. Ko se z nasmehom poslovijo, mi dajo občutek, da je moje delo dobro opravljeno.
4. Kakšne odzive doživljaš ob svojem prostovoljnem delu?
Ljudje so zelo navdušeni, ko jim povem, da sem prostovoljka. Zdi se mi, da te kar malo bolj spoštljivo gledajo. Hkrati pa se mi zdi, da še vedno v družbi prevlada občutek, zakaj bi nekdo nekaj delal zastonj.
5. Na koga ali kaj si najbolj ponosna? In zakaj.
Na vsakega človeka, ki dela dobro v svoji okolici. Dobrote in ljubezni manjka v tem ponorelem svetu in vsak, ki s svojimi dejanji širi pozitivo, je zame najlepši zgled.
6. Lahko deliš kakšno smešno ali ganljivo anekdoto?
Ker v prostem času rada pišem, sem se pred dvema letoma odločila, da sodelujem v natečaju Rdečega križa Slovenije – Lepo dejanje najlepše mesto najde. Napisala sem kratko zgodbo o svojih pogovorih z gospo M., ki mi vsakič znova polepša dan. Zgodba je bila med izbranimi, razstavljena v Mestni hiši, kjer jo je lahko prebralo kar nekaj ljudi. Vesela sem, da sem na tak način lahko še več ljudem približala ta res super projekt Young Caritas Slovenije.
7. Zakaj bi k temu povabila tudi druge?
Ker je to res zelo kakovostno zapravljen čas. Prostovoljstvo je zastonj, dobiš pa res ogromno nazaj. Spoznaš veliko novih ljudi in se preizkusiš v stvareh, ki se jih mogoče sicer ne bi nikoli polotil. Je praktična šola za življenje, ki nikoli ne razočara.
