Odvisnost, rak in samomorilne misli so zanj preteklost. “Življenje z Bogom daje ljubezen in preganja strah”

Mariusz Ferenczak je v nekem obdobju izgubil smisel življenja, čeprav je imel čudovito družino, dom, denar in kariero. V njegovem srcu je bila praznina, ki je niso mogli zapolniti niti alkohol niti materialne dobrine.

Ko je izvedel, da ima raka na grlu, je hotel narediti samomor. Vendar je šel na srečanje gibanja Prenova Duhu in bil med molitvijo ozdravljen. Zdaj spremlja ljudi v stiskah in odvisnostih, vodi podjetje, čudeži pa se še vedno dogajajo v njegovem vsakdanjem življenju.

Mariuszovo življenje je potekalo od zabave do zabave. Droge, alkohol, zabava, ženske in prijatelji – to so bile njegove prednostne naloge. Spominja se, da je hotel na vsak način obogateti, saj je verjel, da si le tako lahko pridobi samozavest in družbeni prestiž. Imel je čudovito družino: ženo, otroke, hišo ob gozdu, dobro razvijajočo se kariero in hobije, vendar je čutil veliko praznino in strah pred prihodnostjo. Za Boga ni bilo prostora, saj je moral služiti denar.

"Pokopal sem svojo duhovnost, zavestno sem se ji odrekel v korist materialnega," pravi v intervjuju za Aleteio.

Prelomnica je bila bolezen. Rak grla je zvenel kot smrtna obsodba. "Čutil sem sram, strah in se odmaknil od ljudi. Najbolj sem se bal invalidnosti, traheotomije, kemoterapije, zato sem zdravljenje zavračal," pravi.

Mariusz se o tej situaciji ni pogovarjal z ženo, saj ni želel obremenjevati svojih bližnjih. Simptomov raka ni bilo mogoče predolgo skrivati. Vse pogostejše težave z govorjenjem, sprememba tona glasu. Pljuval je kri. V njegovem srcu je potekal notranji boj. Razmišljal je celo o samomoru. Načrtoval je, da bi sedel na motorno kolo, pospešil do 250 kilometrov na uro in se zaletel v drevo.

Edino, kar ga je skrbelo, je bilo, da bi moral biti v trenutku smrti trezen, da bi njegovi otroci imeli možnost dobiti odškodnino. Pred smrtjo se je želel le spraviti z Bogom. Ničesar več ni pričakoval. Prišel je do takšnega stanja, da ni imel moči, da bi vstal iz postelje. Ni zmogel moliti. Zato je klical Boga in ga prosil za pomoč.

"Moral se je zgoditi čudež, saj prej nisem videl nobenega njegovega znamenja. Zdaj sem vesel, da ni obupal nad mano," pojasnjuje Mariusz Ferenczak.

Sredi noči je poklical prijatelja, čeprav se, kot poudarja, ne spomni, da bi klical številko. Govoril je o nepomembnih stvareh in o grobu svoje matere, ki je umrla, ko je bil star komaj devet let. "Moj prijatelj ni vedel, s kom govori, ni se zavedal, da sem tako hudo bolan. Slišal je blebetanje, vendar je v nekem trenutku začutil navdih Svetega Duha in ukaz, naj ne odloži telefona. Po nekaj minutah je spoznal, da kličem jaz, in se ponudil, da pride. Ker sva bila 100 kilometrov narazen, sem ga zavrnil in mu obljubil, da se vidiva zjutraj," pripoveduje Mariusz.

Moški je prišel na srečanje Prenove v Duhu v Zakopanah. Med priprošnjo je bil ozdravljen.

"Spomnim se, da je nekdo rekel, da je Sveti Duh ozdravil nekoga z rakom na grlu. Dvignil sem roko in rekel, da imam raka. 'Nimaš ga več,' sem slišal," se spominja.

"Življenje z Bogom daje ljubezen in preganja strah." Mariusz je od Boga prejel novo življenje. Dela z ljudmi, ki žalujejo in se spopadajo s krizami, odvisnostmi in socialno izključenostjo. Je tudi družinski mediator in se pogosto pogovarja z otroki, ki se soočajo z ločitvijo staršev, doživljajo stres in občutek zavrnitve.

Diplomiral je iz pedagogike, socioterapije in resocializacije. Trenutno se izpopolnjuje, tokrat iz logoterapije.

Vodi svoje podjetje, ki ga, kot pojasnjuje, vodi Marija. V prostem času se vozi z motorjem in hodi po gorah.

Središče njegovega življenja je trenutno evharistija. Moč mu daje sposobnost prejemanja Gospoda Jezusa, molitev za družino, prijatelje in tiste, ki jih srečuje. Zaupa Bogu in mu zaupa svoje prošnje in zadeve.

"Če padem, zdaj vem, kje poiskati pomoč," dodaja.

Mariusz priznava, da je vse, česar se zdaj uči, povezano s Svetim pismom. "Če se tam vse strinja z mano, potem to znanje prenašam na druge," poudari. Prepričan je, da življenje z Bogom daje ljubezen in odpravlja strah. "Nihče in nič ne more zapolniti praznine v srcu brez sklicevanja nanj," pravi.

Članek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Renata Anžič Trtnik.