Božji načrti so večji, kot si lahko mislimo. To lahko potrdita oče Gustavo in sestra Cordero de Dios, ki si kot najstnika nista predstavljala, da bosta nekega dne pustila vse in posvetila svoje življenje Bogu: on kot duhovnik, ona pa kot redovnica.
Oba pripovedujeta, da bi lahko vsakdo, ki bi ju danes videl, pomislil, da sta se srečala v Cerkvi ali pri kakšni pastoralni dejavnosti, vendar sta se v mladosti spoznala na zabavah prek skupnih prijateljev.
Loading
Odkrivanje Jezusa skozi človeško ljubezen
Oče Gustavo Godínez je imel odpor do Cerkve, pa vendar je bil prvi, ki je stopil na pot posvečenega življenja. Ob neki priložnosti se je udeležil misijona – kot pravi, so ga k temu prisilili starši – in izkušnja in delo z ljudmi sta v njem prebudila željo, da bi izvedel več o Jezusu.
Gustavo prizna, da je Sveto pismo bral na skrivaj, ker ni želel, da bi kdo vedel, da bere o Bogu. Omenja celo, da je ponoči, ko se je vrnil iz kluba, nadaljeval z branjem evangelija.
Čez čas se je odločil, da bo celo leto posvetil misijonarjenju in tam je doživel razmerje, ključno v njegovem procesu razločevanja:
"Ko sem končal razmerje s tem dekletom, mi je Jezus rekel: 'Moral si se naučiti ljubiti osebo, ki jo lahko vidiš, se je dotakneš in jo čutiš, da boš lahko do konca svojega življenja ljubil mene, ki me ne boš nikoli videl, se me dotaknil ali čutil.' Bila je zelo lepa pot, ko sem skozi človeško ljubezen odkril Jezusa in se mu potem lahko podaril na drugačen način."
Ko je objavil novico, da bo postal duhovnik, prijatelji, vključno s sestro Cordero de Dios, niso mogli verjeti. "Oprali so mu možgane," so si mislili.
Jezusov klic
Za sestro Cordero de Dios se je izkušnja spreobrnjenja začela po zaslugi umika, ki se ga je udeležila po navodilih svoje matere. Bilo je pri cistercijanskih menihih. "Ta izkušnja je imela name velik vpliv in ko sem se vrnila v normalno življenje, nisem mogla več nehati razmišljati o življenju v samoti in tišini. Gospod je poklical moje srce."
Preden se je odločila vstopiti v samostan, je močno vztrajala v molitvi. Več kot 15 let po tem, ko sta zapustila zabave, prijateljstva in življenje, ki sta ga poznala do takrat, sta se znova srečala.
Sestra Cordero je redovnica že sedem let in njeno življenje se je popolnoma spremenilo. "Stvari nimajo več enake vrednosti. Od tu jih človek vidi z očmi resnice."
"Zelo sem vesela, da sem z Gospodom, v njegovi navzočnosti, da živim z Njim, da vem, da živim v njegovi hiši; da ne hodim na obisk, ampak živim z njim."
Služiti Bogu in umirati v sebi malo po malo za Gospoda je njen mir in njeno veselje.
Pater Gustavo je bil posvečen pred dvema mesecema in je vneto predan duhovnemu spremljanju mladih. "Kot duhovnik moraš biti ob ljudeh v najpomembnejših trenutkih; v trenutkih največje bolečine, a tudi največjega veselja, in da lahko to delim z njimi, je zame eno največjih daril."
Kako prepoznati klic
Tu je nekaj nasvetov redovnic za lažje prepoznavanje svoje poklicanosti:
- Občutite veliko željo po služenju in darovanju, še posebej tistim, ki so tega najbolj potrebni.
- Prepoznajte se kot odrešeni grešnik. Izkusite usmiljenje Očeta Boga, ki vas objema in iz katerega lahko izvira ljubezen do drugih.
- Ostanite v molitvi in občestvu.
- Poiščite duhovno spremstvo.
- Udeležite se umika. Spoznajte ljudi, ki so v istem procesu kot vi, in ljudi, ki so to že izkusili in vam lahko svetujejo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
