“Doma so vedno rekli: ‘Pazi na jezik!’ Dobro, da nisem preveč, ker mi zdaj služi kruh”

Maja Morela je že od otroštva dalje rada nastopala. Njena prva "publika" je bila namišljena; Maja si je kot deklica rada predstavljala, da nastopa in nagovarja dnevno sobo, polno poslušalcev.

V osnovni šoli je rada javno brala in nastopala na šolskih prireditvah, v srednji šoli in med študijem na Teološki fakulteti je svoje nastope preselila na odrske deske, v zadnjem času pa tudi pred kamero.

Delala je na Radiu Krka, sedaj pa je voditeljica na Radiu Ognjišče in mlada mamica, ki ji nista tuja niti kmetijstvo in vožnja traktorja.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zagotovo se kdaj zgodi pa se v tistem trenutku tega niti ne zavedam, ker jemljem dejstvo, da sem se zbudila, za preveč samoumevno. Običajno idealen začetek dneva prepoznam šele zvečer, ko se umirim in analiziram dan. Če pa bi imela možnost izbire, bi si privoščila zbujanje brez budilke in vstajanje brez hitenja.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Na glas popolnoma ničesar, ker nisem jutranji tip človeka, zato glasilkam vsaj v kopalnici prizanesem. V mislih pa, če te niso preveč zaposlene z obnavljanjem poteka dneva in preletavanjem vseh obveznosti: "Maja, ’maš to!"

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Se počutim bolje. Predvsem urejenost dojemam kot to, da poskrbim za osebno higieno in sem v svežih oblačilih. Kar se tiče mejkapa, največkrat uporabim šminko za ustnice in to je to.

Ko so ti pogoji izpolnjeni, se počutim dobro, kar se pozna na energiji, ki jo oddajam. Prav tako v službi srečam veliko ljudi, gostov in enostavno raje pristopim do njih in bolj samozavestno, hkrati pa jim s tem izkažem tudi spoštovanje.

4. Pred Radiem Ognjišče ste delali na Radiu Krka. Kaj vas pri delu na radiu tako navdušuje?
Delo z glasom. Branje mi je vedno šlo, ampak nisem imela pojma, kako naj unovčim talent tekočega branja in ušesom prijaznega glasu. Roko na srce, vsak se raje pohvali s tem, da odlično igra nogomet, klavir, lepo poje … kot pa da lepo bere. Ampak za radio potrebuješ točno to, pa tudi da znaš kaj povedati, kar mi pa tudi gre. 😊

Doma so vedno rekli: "Pazi na jezik!" Še dobro, da nisem (preveč), ker mi zdaj služi kruh. 😊 Poleg tega mi radio daje širino. Gostje me s svojimi življenjskimi zgodbami ali razmišljanji napolnjujejo. Včasih, ko se ne strinjam z njimi, mi je to v izziv, da rastem v sprejemanju drugačnega mnenja in se urim v utemeljevanju svojih stališč ter vrednot. 

5. Ljudi ne nagovarjate samo prek radijskega mikrofona, ampak tudi z odrskih desk in filmskega platna. Od kod ljubezen do nastopanja?
Mislim, da to ljubezen gojim že od otroštva. Kolikor se bo to nenavadno slišalo/bralo – pa naj se. Nisem imela namišljenega prijatelja, ampak odkar pomnim, sem imela namišljeno publiko. Go big or go home! Hahaha. Stacionirana je bila v dnevni sobi na kavču. V živo se spomnim, da sem ji razlagala snov iz matematike. Ker mi nikoli ni šla, sem se delala (igrala), da vse znam, in učila ljudi v "publiki".

Mnogo raje kot to sem jim igrala namišljene prizore, najraje pa recitirala pesmi. K recitalu so, ne samo mene, ampak tudi moje sošolce v prvih petih razredih, zelo spodbujali v šoli. In ker sem si hitro zapomnila besedilo ter me ni bilo strah tudi prave publike, sem skoraj na vsaki prireditvi kaj povedala. V srednješolskih in študentskih letih se je ta strast samo še poglobila in preselila na oder, v zadnjem času pa tudi pred kamero.

6. Lahko z nami delite kako anekdoto, ki se vam je pripetila med delom na Radiu Ognjišče?
Uf, kje naj začnem. 😊 Ko na mikrofonu v studiu zagori rdeča lučka, pomeni, da govoriš v živo. Nekajkrat se mi je zgodilo, da sem imela v tistem trenutku prazno glavo in nisem mogla zbrati misli, ali pa sem iz sebe spravila popolnoma nelogičen stavek. Enkrat sem pri rojstnodnevnih voščilih našim radijskim prijateljem, kjer beremo imena in priimke ter njihove naslove, namesto Velesovo prebrala Veselovo. No, zdaj veste. 😊

7. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
V prazni ali manj obiskani cerkvi pred Najsvetejšim v tišini. Vsak dan sem obdana s "šundrom". Pa ne da je to slabo, ampak enostavno ko je hrupa preveč, mi najbolj odgovarja tišina, ki je zelo zgovorna. Včasih takrat umirim misli. Ko pa je vsega preveč, pred Njega položim tudi vrvež v svoji glavi, pa je takoj vsaj malo lažje.

Takšno polnjenje pride na vrsto nekajkrat na mesec, na vsakodnevni bazi je pa na tapeti kapelica na štirih kolesih – moj Polo, kjer včasih slabo uro, ali pa dobro (odvisno od razmer na cesti), preživim v tišini ali glasni glasbi, včasih tudi v družbi dobrih podkastov. Odvisno od razpoloženja. Vse to mi pomaga, da lahko doma vstopim v vlogo mamice, kar se da neobremenjeno s težo dneva.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Nimam stalne zmagovalne misli, ki me vedno dvigne, ampak se spreminja. Kadar preberem nekaj, kar mi je všeč, si to zapišem v zvezek in potem vsake toliko prelistam. Če bi pa morala izbrati, me trenutno najbolj nagovarja tale: "Vedno imej obraz obrnjen proti soncu in sence bodo ostale za teboj."

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Odkar imam otroka, ga ne potrebujem. Nekako se zgodi, da z večerno pravljico uspavam tudi sebe. 😊 Če sem kdaj nemirna, to je zelo redko, se skušam umiriti z dihanjem, če to ne deluje, vzamem v roke knjigo in berem, dokler ne postanem zaspana.

10. Biti ženska je lepo, ker …
... smo kljub vsej svoji nežnosti in milini neverjetno žilave in močne. In ker imamo možnost svetu podarjati novo življenje.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.