Trikrat premagala raka, četrtič ni šlo. Erik o pokojni ljubezni Simoni

Zelo zahtevno, čustveno naporno je govoriti o izgubi dragih oseb. Še posebej, če od smrti še ni minilo veliko časa. Še zlasti se v tem pogledu težko odpremo moški. Tudi zato smo še posebej hvaležni Eriku de Posarelliju, ki je podelil svoje misli in spomine o pokojni partnerici Simoni Drev.

Umrla je dva meseca pred tem pogovorom, pri le 40 letih, potem ko je trikrat premagala raka, v četrto pa je bila bolezen premočna. Erika in Simono, ki je bila gluha, a vseeno izjemna športnica, umetnica in poslovna ženska, smo na Aleteii pred leti že predstavili v simpatični zgodbi, ki je doživela širok odmev. Zdaj smo lahko spregovorili le z Erikom …

"Dragi prijatelji, dokler tega ne doživiš, se vsakemu sliši klišejsko, vendar res nikoli ne veš, kdaj je tvoj zadnji ... tvoj zadnji dotik, poljub, objem, beseda rad te imam, ljubim te, zato dokler imate možnost, to povejte, naredite. Midva s Simono sva do zadnjega dneva. Se vsakič objela, si dala 'ljupčka', si rekla, da se imava rada. Čeprav te neskončno pogrešam, mi je danes vsaj malo lažje, moja duša malo bolj pomirjena. Še vedno si želim še enega trenutka s teboj, ki bi šel v večnost, in še vedno tam iščem tvoje sledove."

Tako se glasi Erikov ganljiv zapis s Facebooka. S Simono sta bila par 12 let, z njo je bil do konca, v vseh njenih bojih – dvakrat z rakom na prsih in dvakrat s tumorjem v glavi, ki je metastaziral iz prsi.

Tako zdravniki kot vselej energična in ustvarjalna Simona, ki je bila še polna načrtov o razstavi svojih slikic soških kamenčkov in Erikovih izdelkov iz soških naplavin, mizic, ambientalnih in nočnih lučk, svečnikov ..., so mislili, da bo bolezen premagana. Oziroma nista dobila signala, da bi lahko bila usodna. Na srečo vsaj ni imela veliko bolečin. Malo hujše so bile le v zadnjih 14 dneh, ko ji je edem pritisnil na možgane, tako da ni več niti dobro videla. V zadnjem tednu v bolnišnici pa je dobivala morfij.

"V torek sem bil pri njej na obisku in sva se pogovarjala o razstavi, v sredo ponoči me je klicala, a nisem slišal, poslala pa mi je glasovno sporočilo. Naslednji dan je padla v nezavest, operirali so jo, a se ni več zbudila. Na to možnost me je takoj po operaciji opozoril zdravnik. In če bi se zbudila, to ne bi bila Simona, kot smo jo poznali, so mi povedali. Tudi če bi se zbudila, bi se zelo na kratko, ker je tumor tako napredoval."

V komi je bila tri tedne. To je bilo za Erika najhujše in najbolj stresno obdobje. "Sploh ne vem, kako sem ga preživel. Ves čas sem le čakal, kdaj bo prišel klic, da se je Simona poslovila. Tisti tedni so bili najbolj mučni. Tudi ko je bila v nezavesti, sem bil skoraj vsak dan pri njej."

Povezal ju je šport, oba sta bila dejavno in uspešno vpletena v odbojko na mivki za gluhe. Simona je bila 10-kratna državna prvakinja v odbojki na mivki med gluhimi, enkrat pa so bili v tem športu tudi na evropskem prvenstvu za gluhe; in sicer pod Erikovo taktirko v turški Alaniyi.

"Simona je bila gluha, jaz sem predstavljal njena ušesa. Zato sem bil verjetno malo bolj vpleten kot partnerji žensk, ki normalno slišijo. Že pred tem pa sem bil Simonin most do slišečega sveta, saj sem poznal vse zdravnike in bil popolnoma seznanjen z vsem, kar je potrebovala in želela."

Pred leti sta na severnem Primorskem uspešno vodila bar. Kljub gluhoti, uporabljala je polžev vsadek, se je Simona izvrstno znašla v administraciji in za šankom v komunikaciji s strankami, tudi tujci. Oba sta se rada ukvarjala tudi z drugimi športi in se umetniško udejstvovala. Z roko v roki sta preživela tudi vse etape njene bolezni.

"Pri prvi diagnozi (leta 2018, op. a.) sem ji močno stal ob strani. Druga je sesula tudi mene. Tedaj sva skupaj vodila bar, selila sva se v novo hišo. Nekaj časa sem bil na antidepresivih. Kako poldrugo leto je bil nato mir. Nato je dobila tumor v glavi in bila zelo obupana. Trudil sem se, da sem ji bil opora in ji v vseh pogledih stal ob strani tudi ob zadnji bolezni. Bodril sem jo, zamotil, jo poskušal razumeti, jo vodil skozi zdravstvene procese, komuniciral z zdravniki, iskal dodatne informacije."

A več in bolje ni mogel, njeno življenje je nezadržno odtekalo, čeprav sta bila še polna načrtov, kako bosta zagnala turistično dejavnost.

"Moja duša je pomirjena. Poslovila sva se v ljubečem odnosu. Nisva se kregala, v 12 letih sva si morda le trikrat bolj temeljito povedala svoja stališča. Če parafraziram stari rek: tisti, ki se včasih sporečejo, se imajo resnično radi. Dobro sva sodelovala tako v športu in poslu (baru) kot v umetnosti."

Kakšna je bila Simona? "V vseh pogledih je bila posebna ženska. Izstopala je tako v svetu gluhih kot slišečih. Bila je vsestranska oseba – športnica, umetnica, poslovna ženska. Ženska, ki se ji lahko le klanjamo in smo hvaležni, da smo jo poznali. Zelo vesel in hvaležen sem, da sem lahko 12 let preživel z njo," je Erik povedal za Spletno TV.

Za sklep pa še en njegov zapis: "Vsak večer, preden zaspim, ti zaželim lahko noč in ti rečem: obišči me v sanjah. In danes ponoči si res prišla, malo bolj na dolgo. Prišla si v vsem svojem sijaju. Počela sva stvari, ki sva jih imela oba rada. Bila sva na zabavi, kjer si ti bila zvezda večera, in plesala sva, kot da bi to bil najin zadnji ples. Bila sva na morju, kjer si ti z vso svojo drznostjo skočila čez pečino v vodo, jaz pa sem izbral železne lestve in ti si se mi smejala.

Sprehajala sva se po najinih poteh z roko v roki. Noč in sanje so postali zame najlepši del dneva." Počivajte v miru, Simona.