Obiskovalec Rima med sprehodom po večnem mestu zagotovo ne občuti pomanjkanja t. i. gelaterij, butičnih prodajaln s sladoledom, ki so ena najznačilnejših znamenitosti italijanskega uličnega življenja.
V bližini Trga sv. Petra, na ulici Via San Gregorio VII 38, pa se ena od teh gelaterij redno pojavlja na naslovnicah različnih medijev, saj se ponaša s posebno stranko: papežem Frančiškom.
Sladolednica Padrón Gelateria, ki jo je ustanovil Sebastián Padrón, Argentinec iz mesta La Plata, se osredinja na tradicionalne argentinske okuse, izdelane butično in brez dodatkov.
Po navedbah krajevnih rimskih medijev sladolednica od odprtja streže svoje izdelke številnim duhovnikom in vatikanskim uslužbencem ter celo samemu papežu.
Kot pojasnjujejo, je Padrón iskal cerkev, kjer bi krstil svojega drugega sina, Luco, in za nasvet je prosil vatikanskega duhovnika dona Maria, ki je družini pomagal organizirati krstno slovesnost. Ob tej priložnosti je argentinski izdelovalec sladoleda vprašal dona Maria, ali sme papežu prinesti nekaj svojega butičnega gelata.
Nekaj mesecev pozneje je družina od papeža prejela lastnoročno napisano zahvalo, papeški pečat odličnosti in svetinjico s podobo Božje Matere Marije.
Po Padrónovih besedah je bil papežu Frančišku posebej všeč gelato dulce de leche, klasični okus argentinskega sladoleda iz karameliziranega mleka. Padrón je za krajevne medije pojasnil, da je njegov gelato dulce de leche pripravljen iz pristnega dulce de leche, uvoženega neposredno iz Argentine.
Med koronaepidemijo je Padrón začel prodajati tudi empanade (klasično argentinsko jed iz kruha, ovitega okoli različnih nadevov, od sladkih do pikantnih). Tudi te naj bi bile papežu izjemno všeč.
Oktobra 2023 so Sebastiána Padróna in njegovo družino povabili v Vatikan, kjer je papež osebno pozdravil Sebastiána, njegovo ženo in oba otroka ter se argentinski družini zahvalil, da se lahko med bivanjem v Rimu počuti "kot doma".
Če vas torej po obisku Vatikana zamika hladna slaščica, se le odpravite v Gelaterio Padrón.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
