Po desetih letih vzgoje štirih otrok sem videla že veliko težkih trenutkov, dni in celo obdobij. Ko gre kateri od mojih otrok skozi težko obdobje, mu uspešno pomagam prebroditi težave z dvema taktikama: s pohvalami za pozitivno vedenje in z usmerjenim individualnim druženjem.
1SEZNAM DOBRIH DEL
Pred nekaj leti je eden od mojih otrok preživljal posebno težko obdobje. Ta otrok je imel vedno znova težave, bil je kljubovalen in veliko časa jezen. Ko sem skušala to razrešiti v pogovoru, je izjavil: "Jaz sem slab otrok!"
Vedela sem, da moram najti način, kako otroku pomagati spoznati, da ni slab otrok, ampak odličen otrok, ki je sposoben vsak dan delati dobra dejanja. Ker vem, da je "najkrajša razdalja med problemom in rešitvijo razdalja med tvojimi koleni in tlemi", sem se lotila molitve in med češčenjem prosila Boga, naj mi pokaže, kako naj otroku pomagam spoznati, da je vendarle dober otrok.
Od kljubovalnega otroka do tistega, ki dela dobra dela
Zlasti mojega kljubovalnega otroka je zelo opogumilo, ko je videl, da se njegov seznam dobrih dejanj počasi daljša. Iz dneva v dan se je začel bolj truditi in delati večja in prijaznejša dejanja. Do konca dneva sem popisala celoten list papirja.
Takrat je bilo seveda treba vsa ta dobra dejanja proslaviti! Pri večerji sem možu prebrala celoten seznam, otroci pa so bili ponosni, ko so svoja dobra dejanja na glas povedali očetu, ki je do takrat pogosto dobil negativno poročilo. In izkazalo se je, da je to, da je ob koncu dneva dobil lepo poročilo, moževo moralo spodbudilo prav tako kot moralo otrok.
To smo počeli vsak dan več tednov, dokler se moj otrok ni spremenil v vedenju. To idejo pa imam vedno v žepu in jo izvlečem, kadar imajo otroci še posebej težak dan.
Namesto da bi na steno lepila papir, imam zdaj na hladilniku magnetno tablo za zapisovanje dobrih dejanj, ki jih ujamem pri otrocih. Toda čarovnija vedno deluje: Nič ne spremeni slabega dneva hitreje kot ta majhna taktika.
2Čas, namenjen samo enemu otroku
O konceptu "posebnega časa" sem pred leti prvič prebrala na neki spletni strani. Koncept je preprost. Otroku nastavite časovnik za 20 minut in mu povejte: "Skupaj bova preživela poseben čas, samo ti in jaz! Lahko izbereš, kaj bova počela," nato pa odložite telefon in se osredotočite na otroka.
Več kot 20 minut bi bilo odlično, vendar je 20 minut največ, kar mi je uspelo s štirimi otroki. Toda tudi 15 minut dela čudeže. Nekaj je v tem osredotočenem času ena na ena, zaradi česar se otrok počuti tako videnega in ljubljenega. Redni posebni čas vedno pomaga mojim otrokom, da se rešijo težkega obdobja.
Pisanje dobrih dejanj na steno in "poseben čas" sta tako koristni orodji v mojem starševskem arzenalu. Kateri pa so vaši najljubši načini za pomoč otroku v težkih trenutkih?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Renata Anžič Trtnik.
