“Verjamem, da Oče ve, zakaj še ni najin čas za zemeljsko starševstvo”

Vida Črešnar prihaja iz pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec. Z možem sta poročena 10 let, otrok še nimata. "Zaupava v Božjo previdnost, če je to v načrtu za naju," pravi. Skupaj rada potujeta, vodita dve skupini mladih parov oz. zakoncev, sta tehnična sovoditelja Družinskega RadŽivim, člana dekanijskega odbora za družine, pri maši pa bereta Božjo besedo.

Po poklicu je zdravnica družinske medicine, sicer pa čas rada preživlja v naravi – bodisi sama ali v družbi moža in njune psičke –, bere, peče kruh in kuha.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Všeč so mi počasna jutra, da se zbudim brez budilke, skupaj z možem pojeva zajtrk in popijeva kavo, nato sledi sprehod s psičko. Se zgodi, sicer ne pogosto, navadno ob sobotah, če nisem v službi. Pa seveda na dopustu. :) So pa zato ti trenutki toliko bolj dragoceni.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
S tem izkažem ljubezen in spoštovanje do sebe in tudi do osebe, dogodka … zaradi katere(ga) se uredim. Včasih mi da urejenost tudi dodatno samozavest, ki jo v tistem trenutku potrebujem.

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Težko si predstavljam, da bi preživela dan, ne da bi prebrala vsaj kakšno vrstico iz Svetega pisma. To mi je najmočnejša vez z Očetom, me vsak dan krepi, poživlja, opogumlja in polni.

Seveda pa tudi sveta maša, razna srečanja (Družinski RadŽivim, raznorazni dogodki v pastoralni zvezi …), knjige, razne spodbude, ki me najdejo na socialnih omrežjih …

4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Že ob poroki sva si zadala, da bova šla vsak dan skupaj na sprehod, vendar tega nisva realizirala, dokler nisva dobila psičke. Sedaj pa je to postala stalnica. Včasih nama uspe samo za 10 ali 15 minut, ampak že to je dragocen, najin čas.

Druga stvar, ki je skoraj vsakodnevna, pa je kratka družabna igra po kosilu, včasih kakšna sodelovalna (npr. The Game), drugič kakšna tekmovalna (npr. Less, "šnops", igra s kartami Catan …). Ob tem se večkrat nasmejiva, včasih pa tudi jeziva … :)

5. Ena od vaših preizkušenj je zagotovo za zdaj še neizpolnjena želja po otrocih. Kaj vam je pri tem najtežje?
Zaupati v Božjo previdnost in Božji načrt zame, za naju z možem. Verjamem, da Oče ve, zakaj še ni najin čas za zemeljsko starševstvo (če sploh kdaj bo). To prepuščanje in zaupanje mi je včasih v velik izziv, predvsem ob vseh napredkih medicine, ki nam omogočajo, da stvari vzamemo v "svoje roke". Urim se v zaupanju in gojenju hvaležnosti za vse, kar mi je podarjeno, me pa še vedno kdaj zanese, da bi rada šla po svoje.

6. Oba z možem veliko časa namenita prostovoljnemu delu v pastorali. Zakaj se vam zdi pomembno, da dajemo na razpolago svoje talente, in kako ob tem rastete vi?
Od malih nog sem bila vpeta v številne aktivnosti v domači župniji in pri sestrah Hčerah Marije Pomočnice. Najprej sem kot udeleženka veliko prejemala, nato pa sem med odraščanjem iz udeleženke postala animatorka in je bil ta preskok iz prejemanja v predajanje čisto naraven.

Takrat se še nisem zavedala, da s tem razvijam tudi svoje talente, osebnost … Takrat nam je bilo predvsem fajn, radi smo bili skupaj, radi smo pripravljali raznorazne dogodke (žive jaslice, prireditve za materinski dan, oratorij …). Šele sedaj se zavedam, kako velika milost je, da sem lahko bila vključena v vse to in koliko talentov, katerih sadove žanjem še danes, je bilo posajenih že takrat. Res sem hvaležna za ta čas.

Verjamem, da so nam bili talenti podarjeni za to, da jih "sejemo", delimo in jim s tem dajemo možnost, da rastejo in se razvijajo. Če talenta ne "posejem", mu ne dam možnosti za rast. Opažam, da z deljenjem svojih talentov še obilneje prejemam, hkrati pa se moji talenti še množijo. :)

Vsaki želim, da se ne bi bala deliti svojih talentov in bi pogumno stopila iz svoje cone udobja. Stopanje iz cone udobja je zame vedno najtežje, vendar so bili sadovi do sedaj obilni.

7. Kateri dogodek na poklicnem področju vam je dal v zadnjem obdobju najbolj misliti?
Delo v družinski medicini je večino časa zelo lepo in hvaležno. Z leti spoznavam ljudi, cenim, da mi zaupajo svoje zgodbe, strahove in upe. Velikokrat se skupaj veselimo, sem pa z njimi tudi ob težkih preizkušnjah.

Ena takšnih, ki se me je do sedaj najbolj dotaknila, je bila smrt 28-letne pacientke z rakom. Ona je ena redkih, če ne celo edina moja pacientka, ki je umrla mlajša od mene. Njena bolezen ni bila dolga, je bila pa ona ves čas optimistična, nasmejana in polna življenja.

Takšni dogodki me dodatno opominjajo, kakšno življenje želim živeti in kako ga naravnati. Ne vem, kako dolgo bo moje življenje, vendar si želim, da bi bilo optimistično, nasmejano in polno. Da bo Gospodu v veselje in slavo.

8. Vaša strast so potovanja. Katere tri destinacije so po vaših izkušnjah vsekakor vredne obiska?
Uh, da se omejim na tri, je kar težko … V Sloveniji me vsakič znova očara Logarska dolina, predvsem jutranji razgled na dolino, neprecenljivo.

Od evropskih destinacij Svalbard, tam je semenska banka številnih rastlin sveta in pridobivajo najbolj črno rudo. Sam otok naj bi se odtrgal od Afrike in pripotoval na sever, zato je zelo zanimiv za geološka raziskovanja. Pozimi se lahko zgodi, da se čez mesto sprehodi severni medved. Lov nanje je prepovedan, saj so ogroženi. Ravno tako je prepovedan izvoz kož poginjenih severnih medvedov, tako da na Svalbardu skoraj v vsaki trgovini, hotelu, restavraciji srečaš nagačene severne medvede. Pa še ena zanimivost, na otoku je "prepovedano" roditi in umreti, zato morajo ženske po dopolnjenem 37. tednu nosečnosti na celino, ravno tako moraš otok zapustiti, ko ne moreš več skrbeti zase. Zelo zanimiv kotiček sveta. :)

Kot tretjo pa bi izpostavila najino letošnjo popotniško destinacijo, to je otok Rote v Indoneziji, ki naju je očaral s svojo preprostostjo, prijaznimi domačini in čudovitimi peščenimi plažami, kjer smo bili velikokrat čisto sami (potovali smo skupaj z mojo sestro in njeno družino). Rote je tudi ena izmed odličnih surferskih destinacij – sva se preizkusila in je bilo odlično! Kot zanimivost pa še to, glavno prevozno sredstvo na otoku so skuterji. Na skuterjih prevažajo skoraj vse in skuterje vozijo vsi (od majhnih otrok do starostnikov – največje število oseb, ki smo jih videli na enem skuterju, je bilo pet :)). Najbolj pa me je nasmejalo, ko smo srečali skuter, ki je prevažal tri velike vzmetnice. :)

Je morda katera od velikokrat izpostavljenih destinacij po vašem mnenju tudi precenjena?
Ne spomnim se, da bi lahko za katero od destinacij rekla, da je precenjena, jih je pa kar nekaj, nad katerimi nisem bila očarana in me ne vleče, da bi jih obiskala še kdaj. Ena izmed takšnih je Pariz. Sicer čudovit, vendar zame preveč "gužvast". 😊 Sem hvaležna in vesela, da sem ga doživela, vendar ne vem, ali se bom še kdaj vrnila.

Lahko izpostavite kakšno anekdoto s potovanj?
Kljub temu, da je Svalbard zelo na severu, imajo nekaj odličnih restavracij (midva zelo rada jeva :)). In ena od teh restavracij je bila približno 45 minut hoje od najinega hotela zunaj mesta. Lahko bi šla s taksijem, kot to naredijo običajno, midva pa večkrat rada narediva stvari po svoje in si včasih s tem tudi nekoliko zakomplicirava življenje. :) Ko sva prišla v restavracijo, je moj mož med večerjo ugotovil, da nima denarnice. Zadrego sva omenila natakarju in osebje je bilo tako prijazno, da je eden od kuharjev moža peljal do hotela in nazaj, da sva prišla do denarnice in sva lahko plačala večerjo. :)

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Največkrat si takrat vklopim kakšno živahno glasbo, ki me sama po sebi že nekoliko razvedri. Ko se že nekoliko "razjasni" in se uspem "brcnit v ta zadnjo", se potrudim, da se osredotočim na vse dobro in lepo, kar mi je dano. Si povem, da sem ljubljena, da tudi to, da sem slabe volje, ni nič groznega in da bo tudi to prešlo.

Je pa slabše razpoloženje pri meni večinoma znak, da potrebujem nekaj počitka in da "vozim na previsokih obratih".

10. Biti ženska je lepo, ker …
… imam moža, ob katerem lahko rečem, da bova nekaj naredila (navadno so to (številni) projekti v moji glavi), delo pa izvede on. :) Malo za šalo, veliko zares. ;)

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.