Kako brez stresa z malčki preživeti ustvarjanje v kuhinji

Peka z malčkom je skrajno sproščujoče in prav nič stresno opravilo, kajne? ;) Nikoli (ampak res nikoli!) ne vtaknejo malih ročic v moko ali vklopijo mešalnika, medtem ko je lopatica v zraku, tako da testo poleti po vsej kuhinji.

Šalim se. Na lastni koži me je izučilo, da se radovedni otroci, ko želimo z njimi peči, lotijo vseh mogočih potegavščin. Vsekakor pa se peka z malčki resnično izplača in rada bi vam povedala kratko zgodbo, ki pojasnjuje, zakaj je tako.

Vsak petek zvečer za svojo družino običajno pripravim domačo pico, toda pretekli teden smo bili vsi tako zaposleni, da nisem imela priložnosti pripraviti testa. Moj 10-letni sin se je sam lotil iskanja kuharske knjige, zbral potrebne sestavine in pripravil testo, ki ga je celo lastnoročno, najmanj stokrat, skrbno pregnetel. Tradicionalna petkova pica je bila rešena in deček je bil izjemno ponosen nase.

Moj desetletnik je znal sam pripraviti testo za pico zaradi temeljev, ki sem jih postavila pred desetimi leti. Že kot malček je pomagal odmerjati in poravnavati moko, razbiti jajca in gnesti testo, sodeloval je pri vseh različnih korakih peke. Testo za pico je znal pripraviti, ker sem to z njim počela že ničkolikokrat. In naj vam povem, da le malo stvari tako okrepi otrokovo samozavest kot priprava okusne večerje, ki se je razveseli vsa družina.

Če si torej resnično želite peči s svojimi malčki, pa so se vsi poskusi doslej precej ponesrečili, vas povsem razumem. Tole so moji najboljši nasveti, da bo peka z malčkom uspešna in mirna izkušnja.

Prvi in najpomembnejši korak: pričakujte in predvidevajte, da se bodo majhni otroci poskušali igrati z vsem, vključno z okušanjem sestavin, vklapljanjem mešalnika, če jih ne gledate, in podobno. Ne želijo povzročati težav; so le majhni in radovedni ter poskušajo posnemati, kar so videli, da ste počeli minuto pred tem.

Najprej je torej treba poskrbeti, da bodo njihove ročice temeljito očiščene. Tako bomo lažje spremljali, kako z malimi prstki drezajo v vse sestavine.

Naučila sem se tudi, da moram mešalnik izklopiti iz električnega omrežja, če se le za sekundo oddaljim od svojega malčka, in izučilo me je, da ob njih nikoli ne smem pustiti odprte posode s kakršnokoli sestavino. Skrbno bdim nad njimi, ko merijo in dodajajo sestavine, nato pa vsako posebej takoj umaknem in jo postavim na nedosegljivo mesto. Poleg tega imam vedno pri roki tudi mokro krpo za neizogibno brisanje razlitih tekočin.

Ko se enkrat navadite, da ste pozorni na sestavine in na dosegu roke nikoli ne puščate ničesar, česar naj se vaši malčki ne bi dotaknili, je peka z otroki veliko lažja.

Običajno pečemo zelo osnovne stvari, kot so bananin ali jabolčni kolač, palačinke, borovničevi kolački ali piškoti.

Poleg tega, da izbiram preproste recepte, stvari še dodatno poenostavim z metodo "vse sestavine v eno skledo in na koncu moka". Če za to metodo še niste slišali, je to zato, ker je moja domislica. V receptih za peko ne upoštevam vseh navodil in korakov; s pomočjo svojih malčkov ničesar ne presejem v ločenih posodah. Namesto tega vse sestavine, razen moke, stresem ali zlijem v eno skledo, dobro premešam in na koncu dodam moko.

Moka je edina stvar, ki je ne smemo preveč mešati, ker je testo sicer pretrdo, vse drugo pa običajno lahko zmešamo naenkrat, ne da bi to opazno vplivalo na recept. To seveda ni primerno za pecivo, ki mora vzhajati, odlično pa je za hitre recepte.

Vem, da se metoda "moka na koncu" sliši malce nenavadno, vendar sem jo uporabila že za nešteto receptov in nikoli nisem imela težav. Preizkusite, če želite peko poenostaviti.

Mešanje testa, razbijanje jajc, zajemanje kroglic testa, tlačenje banan, valjanje testa v sladkorju … vsa ta opravila se odraslim zdijo dolgočasna in rutinska, za otroke pa so običajno zelo zabavna.

Čim več teh "dolgočasnih" opravil prepustite otrokom, že od malega. Moj malček rad razbije ducat jajc v skledo, ko delamo omleto; moj prvošolček rad oblikuje kroglice testa za piškote in kadarkoli pečemo, mu dodelimo vlogo mešalca.

Ko so še zelo majhni, najraje najprej sama odmerim sestavine, nato pa jih držim za roko, da jih vmešajo skupaj z mano.

Otroci, stari tri leta in več, se lahko naučijo poravnati merico s hrbtno stranjo jedilnega noža, kar je dobra dejavnost za fino motoriko in omogoča natančno merjenje.

Ko razbijajo jajca, naj to počnejo v ločeni majhni skledi in nato jajca dodajo v glavno skledo, ko se prepričajo, da v njej ni lupin.

Pri teh opravilih na tla položim pekač in jim naročim, naj delajo kar tam. Veliko lažje nadzorujejo svoje gibe, ko so na tleh in zlahka dosežejo skledo.

Se vam to zdi veliko dela? Verjamem. Majhnim otrokom je težko dovoliti, da pomagajo v kuhinji. Običajno vse umažejo, njihove ročice še niso sposobne natančnih opravil, in včasih se mi kar malce naježi koža, ko jih opazujem!

Toda nered je hitro pospravljen, plačilo pa je neizmerno, saj kmalu postanejo spretni in sposobni kuharji. Poleg tega upoštevajte, koliko matematike je potrebne za kuhanje. Že zgodaj se naučijo razumeti ulomke, kar se jim obrestuje, ko se v šoli lotijo zahtevnejše matematične snovi.

In zdaj, ko so starejši, je res lepo, da lahko del kuhanja prepustim otrokom, ki to znajo in mislijo, da je zabavno!

Materi večjih otrok le verjemite na besedo: vsa leta, ko ste malčkom in predšolskim otrokom dovolili, da vam pomagajo pri peki, se bodo neskončno obrestovala, ko boste uživali v domači pici, ki jo je pripravil vaš desetletnik. Pa bog požegnaj!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.