Tema svetosti in pot do svetosti je povezana s tem, kako dojemamo Boga. V pogovoru z marsikatero materjo lahko hitro ugotovimo, da se Bog pojavi kot nekdo v belih rokavicah, ki skrbno preverja prah na tleh in v drugih kotičkih.
V tekmi za zunanjo popolnost matere vstopijo v začaran krog perfekcionizma, ki ne da predaha – tudi v molitvi ali blaženem pogovoru z otrokom. Vedno je treba kaj početi. In kakšna je v resnici? Kakšne so bile druge svete matere, ki so danes že pri Bogu? So bile popolne, idealne, brez madeža?
Svete matere
Izkazalo se je, da ne. Že pred časom sem se seznanila z zgodbo o sv. Zeliji Martin. Lepa in urejena ženska, četica otrok, cvetoč posel, spoštovanje skupnosti in duhovnost na visokem ravni, kot sem temu rekla takrat, ker je svetnica. In potem sem se poglobila v njen ženski in materinski svet, brez olepševanja biografij in hagiografij, ki pogosto uporablja nerealne izjave, ki nič ne prispevajo k bralčevemu življenju (razen morda: "Tega verjetno ne bi zmogla.").
Kakšna je bila torej ta sveta mati? V svojih pismih je zapisala, da vsi vedo, kako nestrpna je. Priznala je, da se je svojega dela naveličala, saj je bilo v nekem trenutku toliko naročil za njeno čipko, da je podjetju posvetila veliko časa. Ni dojila vseh svojih otrok – to so delale dojilje, ki so skrbele za malčke, in sicer v drugačnih razmerah, kot jih poznamo danes.
Najbolj pa sem cenila njeno preprosto duhovnost: rožni venec v naslanjaču kot počitek za telo, prošnjo, da v njenem imenu prižgemo svečo v določenem svetišču za določen namen, velikodušno srce za tiste v stiski.
Božič ne pomeni popolnosti
Zelija je bila svetnica, vendar ni bila popolna. Ena od njenih hčera, včasih imenovana črna ovca v družini, se je zapletla v razmerje s služabnikom, ki ji je ukazoval. Zelija je močno obžalovala, da tega prej ni opazila, saj je tako Leonie (danes zavetnica težavnih otrok) izpolnjevala dolžnosti služabnice.
Zelija je umrla zaradi raka dojke. In čeprav jo je brat že prej prosil, naj poskrbi zase, tega ni storila. Kaj nas, matere, uči sveta Zelija? Da nam ni treba biti popolna. Da za vsako področje v življenju ne moremo poskrbeti maksimalno. Bog je tisti, ki naredi vse, ko mu zaupamo.
Tudi sveta Ivana Beretta Molla je vse bolj priljubljena svetnica, pogosto navedena kot vzornica. Zelo mi je blizu, predvsem v kontekstu dojenja – vedno, ko sem tik pred koncem, zmolim devetdnevnico z namenom, da bi potekala v miru tako zame kot za otroka. Sama pa menda ni marala dojenja. Ko je novinarka njenega moža vprašala, ali njegova žena doji, je ta odgovoril: "Kolikor le lahko."
Preprosta duhovnost
In danes se matere pogosto počutijo manjvredne, ker ne dojijo, ali če dojijo, da je to obdobje prekratko. Sveta Ivana je še ena mati s preprosto duhovnostjo: ko je imela težave, je za trenutek šla v cerkev, da bi vse prepustila Bogu. Njen mož je rekel, da ni videl nič posebnega, kar bi poskušala narediti, da bi prišla v nebesa. Kaj sveta Ivana uči nas, matere? Preprostost in življenje po željah, ki jih je imela v srcu.
Kaj bi Bog naredil, če bi vstopil v vaš dom z belimi rokavicami? Snel bi jih, da bi vam pomagal, saj dobro ve, koliko dela in skrbi imate. Ve, kaj ste preživeli, ve, kaj je v vašem srcu, in to gleda in mu je mar bolj kot prah na tleh. Uživaj življenje, živi, delaj napake in ljubi Boga. Ne težite k popolnosti. Prizadevajte si za preprosto, vsakdanjo svetost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Renata Anžič Trtnik.
