Jurij Bojc iz Dolenje vasi v ribniški občini je 23-letni strasten čebelar, predan član Društva ljubiteljev čebel APIS Ribnica ter Društva podeželske mladine Velike Lašče. Poleg tega je aktiven gasilec in član cerkvenega mešanega pevskega zbora.
Njegova ljubezen do čebel ni le hobi, temveč dediščina, ki se prenaša iz roda v rod. Imel jih je že Jurijev praded, nato stari oče, zdaj pa tradicijo čebelarjenja nadaljuje tudi sam.
"Za to sem se odločil, ker so čebele pri hiši že zelo dolgo in bi mi bilo hudo, če bi šle stran. Tudi delo z njimi me veseli, saj sem s čebelami dobesedno zrasel," z žarom v očeh pripoveduje Jurij.
Loading
Trenutno skrbi za osem čebeljih družin
Letošnja zima mu ne bo ostala v preveč lepem spominu, saj mu je vzela veliko čebel. "Tiste, ki so ostale, so se lepo začele razvijati, bilo je lepo vreme in veliko cvetov v bližini, dela čebelam ni manjkalo. Potem pa je prišlo mrzlo in deževno vreme. Potrebno je bilo dodatno krmljenje, da razvoj, če že ni šel naprej, vsaj ni šel nazaj. Še vse se lahko spremeni," je previden mladi čebelar.
Prisluhnite podkastu Mladost na kmetiji:
Med bo šel vedno za med
Čebel ne vozi na pašo, saj domača okolica s precej drevesi marljivim letečim delavkam ponuja pestro izbiro. Njihov sadovnjak ima precej jablan, češenj, sliv in hrušk. "Pomladi ob lepem vremenu, ko vse cveti in je belo, je pravi užitek poslušati brenčanje čebel."
Najbolj ponosen je na hojev med iz leta 2021, običajno pa potoči največ "lipovega medu, saj mi lipe skoraj senčijo čebelnjak". Med bo šel po njegovih besedah vedno "za med". "Najbolj pa ljudje cenijo kakovost, čeprav se pri ceni včasih zatakne," poudarja ponosni Ribničan, ki je imel pred leti imel hudo alergijsko reakcijo na čebelji pik. "Začel sem z imunoterapijo. Od takrat se stanje počasi, a vztrajno izboljšuje."
Rad nabira novo znanje, zato se je tudi odločil, da nadaljuje izobraževanje v Ljubljani. "Vse bolj vidim, da znanje na eni ter pridnost in delavnost na drugi strani gredo z roko v roki. Vsekakor si želim v prihodnje nadgraditi čebelarstvo pri hiši. Ali bo to moj hobi ali služba, bom še videl. Puščam si odprto pot," je preudaren Jurij, ki je ob članstvu v DPM Velik Lašče tudi dejaven gasilec v PGD Dolenja vas.
Ponosno pove, da je gasilec
Gasilskim vrstam se je pridružil pri devetih letih. Njihovo društvo je leta 2022 praznovalo 150-letnico in je eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. V zadnjih letih je sodeloval pri številnih intervencijah po vsej Sloveniji. Več o tem v pogovoru, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Rad zapoje in zapleše
Že v osnovni šoli se je pridružil šolskemu pevskemu zboru, nato še mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru, zdaj pa prepeva v MPZ Lončar, ki je lani obeležil 70 let. "Pojemo na pogrebih in različnih prireditvah. Pojemo večinoma ljudske pesmi, tudi pogrebne je treba znati, pa kakšne napitnice in druge."
Včasih je igral harmoniko ter plesal v Folklorni skupini Lončki. "Sem tudi velik ljubitelj veselic. Če se le da, se udeležim vseh v okolici in širše." Lepe spomine nosi v srcu, ko ga povprašamo po oratorijih.
"Še pred leti, ko smo imeli oratorij v Dolenji vasi, sem bil vsakoletni udeleženec. Pozneje pa dve leti animator, enkrat v Dolenji vasi in enkrat v Ribnici. Super se je bilo zabavati z otroki, čeprav tudi mi nismo bili še povsem odrasli," v smehu pripoveduje navdihujoč mladenič, ki je za zdaj razpet med Ljubljano in Ribnico. Le kam ga bo pot zanesla v prihodnje? :)
