Morda si že slišal za Medžugorje – majhen kraj v Bosni in Hercegovini, stoječ sredi kamenja in gora. Danes je znan kot romarski kraj, saj se je leta 1981 začela otrokom iz vasi na bližnjem hribu prikazovati Devica Marija. Pobočje prikazovanja se imenuje Podbrdo, poleg tega kraja pa blizu stoji še ena "sveta gora" – Križevac, na vrhu katerega je postavljen velik križ.
Med svojimi prikazovanji je Marija oznanjala predvsem mir, zelo podobno kot v prikazovanjih pri nas, na Kureščku. Naša Mati nam za zbližanje z Jezusom prek prikazovanj ponuja pet stebrov: molitev, post, vsakdanje branje Svetega pisma, spoved in evharistijo.
Marija pa se prikazuje še danes, in sicer vsak 25. dan v mesecu, ter pove novo sporočilo. Že vse od začetka prikazovanj se v kraj zgrinja na tisoče romarjev, ki se povzpnejo na Podbrdo in Križevac ali molijo v cerkvi.
Romanje za mlade
Zadnjih 35 let je vsako poletje organizirano posebno romanje za mlade – Mladifest, ki poteka vsako leto od 31. julija do 6. avgusta. Udeleži se ga več kot 40.000 mladih in 500 duhovnikov s celega sveta. V parku pred cerkvijo je v tem času organiziranih veliko pričevanj, predavanj, molitev, češčenje, procesija, koncert …
Prek radia se vsa predavanja in pričevanja sproti prevajajo v vse jezike, tudi v slovenščino. Letos poteka že kar 35. festival pod geslom: "A le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet," iz evangelija po Luku (Lk 10,42).
Na pot s prevelikimi pričakovanji
Leta 2017 sem se na pobudo sošolke tudi jaz odpravila na festival mladih. Tja sem odšla z velikimi pričakovanji (vsi so zelo hvalili ta teden), vendar sem bila prvih nekaj dni precej razočarana. Kljub dobri družbi in obilici programa nisem doživela nobenega omembe vrednega notranjega razodetja. Tudi ko smo s skupino poromali na Podbrdo, kraj prikazovanja, in tam molili, ni bilo to nič takega.
Pričakovala sem, da bo tudi meni Bog tako ali drugače spregovoril. Nekje na sredini romanja sem se odpravila k spovedi in o tem potožila duhovniku. Ne spomnim se, kaj mi je odgovoril, vendar mi je po opravljeni pokori teža pričakovanj spolzela z ramen in lahko sem v polnosti doživela milosti, ki se tam dogajajo vsako minuto, pa čeprav so ovite v tančico običajnih trenutkov.
Nagovorjena skozi vsakdanjosti
Ne, tudi pozneje mi Bog ali Marija nista očitno spregovorila, sem pa doživela velik mir. In tako lahko na romanje v retrospektivi gledam z veseljem – bilo je resnično lepo. Zelo preprosto, a lepo. Spominjam se prašne pešpoti, ki smo jo morali vsak dan prehoditi od prenočišča do cerkve. Bila je prežeta s smehom in pogovori.
Spominjam se križevega pota, ki je postavljen za cerkvijo, in znanega Vstalega v obliki razpela, iz katerega po čudežu polzijo solze. Spominjam se romanja na Križevac v nočnih urah – nisem prav zagret hribolazec, vendar mi je bil takrat vzpon prav prijeten. Predvsem pa se spominjam vročine. Bilo je grozno vroče in, čeprav smo imeli prenočišče daleč, smo vsak dan uspeli najti sedež pod drevesom.
Zaradi te neznosne vročine sem tam razvila prav zanimivo navado: vsak dan po pričevanjih sem se s Svetim pismom in delavskim rožnim vencem odpravila v cerkev, kjer sem brala Božjo besedo in molila. Bog zares najde način, da nas približa k sebi, pa čeprav je šlo na začetku zgolj za željo po ohladitvi.
Pusti se presenetiti Bogu in Mariji
Vabim te, da si letos drzen/drzna in greš. Ker je to romanje namenjeno tebi – tebi, ki te je strah; tebi, ki imaš prevelika pričakovanja; tebi, ki nisi BFF (best friend forever) z Marijo. Namenjeno je tebi, ki si odprt za delovanje Božjega v svojem življenju. Vabim te, da se pustiš presenetiti.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
