Tako danes živijo bratje in sestre, ki so se rodili kot prvi sedmerčki na svetu

Leta 1997 sta bila Bobbi in Kennedy McCaughey iz mesta Des Moines v ZDA že starša dveletni hčerki Mikayli, vendar sta sanjala o večji družini. Na njuni skupni poti do teh sanj so se pojavile zdravstvene ovire.

Bobbi so diagnosticirali nepravilno delovanje hipofize in hude hormonske motnje. Po dolgih letih poskusov jima je končno uspelo zanositi. Izkazalo pa se je, da Bobbi pod srcem ne nosi le enega, ampak kar sedem otrok!

Bobbi je bila prepričana, da je bila deležna velikega čudeža, zdravniki, ki so skrbeli zanjo, pa niso bili tako zelo navdušeni. Trdili so, da je večplodna nosečnost preveč ogrožajoča za njeno življenje in zdravje njenih otrok.

Pojasnili so ji, da bi bilo treba zaradi morebitnih fizioloških in nevroloških težav nekaj izmed sedmih otrok odstraniti. Toda Bobbi jih je zavrnila, čeprav se je soočala z veliko dvomi.

Njena nosečnost je potekala brez zapletov, čeprav še zdaleč ni bila lahka. Njen trebuh je tehtal več kot sedem kilogramov.

Sedmerčki so se rodili s carskim rezom 19. novembra leta 1997, devet tednov prezgodaj. V sobi je bilo prisotnih kar 40 specialistov: neonatologi, anesteziologi, pediatri, nevrologi in respiratorni terapevti. Porod je potekal brez večjih zapletov. Otroci so bili težki od kilograma do kilograma in pol in so bili pod stalnim nadzorom zdravstvenega osebja.

Dojenčki so tri mesece po rojstvu zapustili bolnišnico v Iowi. Skrb zanje pa je bila za njihove starše kar velik izziv. Vsak dan so popili približno 42 stekleničk mleka in porabili 52 plenic.

McCaugheyjevi so lahko računali na pomoč družine in prijateljev. Zakoncema so nudili podporo tudi prostovoljci in negovalci. Otroci so se dobro razvijali, začeli so hoditi v šolo, dosegali dobre učne uspehe, radi so imeli šport.

Ko so otroci odrasli, sta se starša odločila, da se preselita v manjše stanovanje in svojo sedemsobno hišo oddata organizaciji, ki nudi pomoč mladim materam samohranilkam. Bobbi se je lahko po več letih vrnila v službo in delala s krajšim delovnim časom, njen mož pa je bil zaposlen v tovarni, specializirani za barvanje kovinskih konstrukcij.

Mati sedmerčkov je večkrat povedala, da lahko vedno računa na pomoč svojih otrok. Pomagali so ji v kuhinji in pri pripravi jedi. "Oče resnično želi, da fantje vedo, da ne moreš iti skozi življenje z vsem, kar ti je na voljo. Otroci imajo vedno kaj početi, pa četudi gre samo za grabljenje listja ali pranje avtomobila," je pojasnila v enem od intervjujev.

Dela je bilo na pretek. Dobra organizacija je prioriteta. Cela družina je pojedla štiri hlebce kruha na teden, popila 11 litrov mleka in zaužila šest paketov kosmičev za zajtrk. Mcaugheyjevi so imeli dve pečici, dve mikrovalovni pečici, dva pomivalna stroja, dva pralna stroja in svoj vrt, kjer so gojili zelenjavo in sadje.

Kako se je spremenilo življenje teh edinstvenih bratov in sester? "Mislim, da vsi postajamo zelo neodvisni pri odkrivanju svojih talentov in različnih veščin," je Kelsey McCaughey dejala v intervjuju za Today pred nekaj leti.

Zdaj vsak od njih gradi svojo pot, ki ji želi slediti. "Nismo samo bratje in sestre, smo tudi najboljši prijatelji," je Natalie Mccaughey povedala za Today.

"Vem, da smo vsi resnično hvaležni za odnose in vezi, ki nas povezujejo," je dodala.

"Še vedno imajo zelo tesno vez, a tudi radi počnejo stvari s prijatelji," pravi Bobbi. Pojasnjuje, da je njihova družina od Boga prejela izjemen dar – drug drugega. "Vse je odlično uredil," poudarja. 

Kelsey, Natalie, Alexis, Nathan in Joel so diplomirali na univerzi Hannibal-Lagrange, Kenny je končal fakulteto, Brandon pa je izbral vojaško kariero in si tako kot Natalie že ustvaril svojo družino.

Kelsey je diplomirala iz odnosov z javnostjo, Alexis pa je končala predšolsko izobraževanje. Joel in Nathan sta se izobraževala v računalniški smeri, Kenneth je pridobil diplomo iz gradbeništva.

Sedmerčki so veseli in hvaležni staršem, da sta jim kljub številnim strahovom in neugodnim napovedim zdravnikov omogočila rojstvo in življenje. "Vedno se lahko zanesemo drug na drugega," trdijo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.