Libanonce iz krize rešujejo skupnost, vera in naša solidarnost

Libanon pesti večplastna kriza, ki je hudo prizadela večji del prebivalstva. Razmere v prej gospodarsko uspešni državi so se destabilizirale zaradi gospodarskega in finančnega zloma, ki se je začel oktobra 2019, dodatno pa sta ga zaostrili še pandemija kovida-19 in eksplozija v bejrutskem pristanišču avgusta 2020. Svetovna banka libanonsko krizo uvršča med najhujše gospodarske krize na svetu od sredine 19. stoletja. 

V državi vlada velika brezposelnost, 70 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, inflacija je 100-odstotna, ljudje iz bank ne morejo dvigovati svojih prihrankov, mnogi si ne morejo privoščiti šolanja, zdravstveni sistem ne deluje ... Pogosto je motena dobava električne energije in oskrba s pitno vodo, primanjkuje osnovnih potrebščin, neustrezno je upravljanje s trdimi odpadki in odpadnimi vodami.

Poleg gospodarske krize politiko že dolgo pestijo napetosti med skrajnimi skupinami in strah pred tujimi vmešavanji, ki segajo v izkušnjo državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. Velike težave povzroča islamistična teroristična skupina Hezbolah na jugu države, kjer od izraelsko-arabskih vojn živi veliko palestinskih priseljencev.

Po napadu palestinskega terorističnega gibanja Hamas na Izrael oktobra 2023 je Hezbolah z obstreljevanjem Izraela kot piko na i vsesplošni krizi na jugu države povzročil še vojno stanje. Obojestranski napadi se od tedaj stopnjujejo, humanitarne organizacije pa ocenjujejo, da se je z območja spopadov odselilo že okrog 100.000 ljudi.

Težave Libanona so posledica zgodovinskih pretresov in mešanja kultur na stiku judovsko-krščanskega in muslimanskega sveta. V državi bivajo muslimani (suniti, šiiti in alaviti), kristjani (maronitski katoličani, grški pravoslavni, grški katoličani, armenski pravoslavni in armenski katoličani) in druzi. Sobivanje po eni strani prinaša kulturno bogastvo, po drugi pa stalne napetosti med radikalnejšimi skupinami. 

Od popolne osamosvojitve izpod Francije leta 1943 so se v Libanonu zato izmenjavala obdobja relativne politične stabilnosti in blaginje ter političnih pretresov in vojnih spopadov. Veliko družbeno spremembo je pomenila priselitev okrog 300.000 palestinskih beguncev zaradi vojn po ustanovitvi države Izrael. 

Hud udarec za Libanonce je bila tudi državljanska vojna, spodbujena prav zaradi napetosti med kristjani in muslimani. Vanjo so se vmešale skrajne islamistične skupine, npr. Hezbolah, za medsebojna obračunavanja pa sta jo izkoristili tudi sosednji Izrael in Sirija. 

Kako globoka je kriza, ki jo doživlja Libanon in o kateri mediji bolj malo poročajo, ter kako vpliva na vsakdan prebivalcev, pričajo izpovedi mladih Libanoncev, s katerimi smo se pogovarjali.

"Številni ljudje se borijo za dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in osnovnih potreb. Zaradi teh izzivov je vsakdanje življenje stresno, saj mlade in ostale nenehno skrbi zagotavljanje osnovnih dobrin in storitev, soočajo pa se tudi z negotovostjo glede svoje prihodnosti," ocenjuje Emile, ki trenutno študira v Franciji.

Skrb za prihodnost izpostavlja tudi Roudy, ki se izobražuje v domovini: "Zaradi devalvacije libanonskega funta so osnovne življenjske potrebščine vse dražje. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema je dostop do zdravstvenih storitev težaven in drag, politična nestabilnost pa ustvarja okolje negotovosti, kar vpliva na varnost zaposlitve in načrtovanje prihodnosti."

Mlada Libanonka Théa pripoveduje, da so se zaradi izsiljevanja obubožanega prebivalstva varnostne razmere poslabšale do te mere, da ponoči ni več varno sam zapustiti doma. Krizne razmere vplivajo na njeno duševno zdravje: "Skupen učinek teh kriz se v mojem vsakdanjem življenju kaže v različnih težavah z duševnim zdravjem. Občasno se spopadam s tesnobo in neizogibno skrbjo za prihodnost."

Kljub nepredvidljivim razmeram pa Libanonci vztrajajo in ohranjajo optimizem, saj jih kot narod krasi neverjetno veselje do življenja in globoka ljubezen do Boga in domovine.

Kljub mnogim izzivom je Roudyju "življenje v Libanonu všeč zaradi bogate kulturne dediščine ter močnih družinskih in družbenih vezi, ki so mi v neprecenljivo oporo. Naravne lepote države od osupljive obale do slikovitih gora ponujajo edinstveno in mirno okolje. Libanonska kuhinja je svetovno znana, tukajšnja kultura prehranjevanja pa je vir veselja in povezanosti."

Ljubezen do rojstnega kraja je tudi Emila vodila do odločitve, da se bo po končanju študija vrnil domov: "Toplina in gostoljubnost Libanoncev z našim živahnim kulturnim in družabnim življenjem zagotavljata občutek pripadnosti in odpornosti kljub vsem težavam, s katerimi se soočamo. Ta občutek je drugje težko najti. Trdoživ duh in ljubezen do naše države me ohranjata v upanju na svetlejšo prihodnost in me spodbujata, da ostanem in prispevam k boljši družbi."

"Kljub različnim krizam Libanonci kažejo izjemno odpornost in v svojih skupnostih gradijo notranja svetišča upanja in podpore. Ta kolektivni duh, zakoreninjen v veri in skupnih izkušnjah, nam daje moč, da se spopadamo z izzivi in najdemo moč v enotnosti in individualnosti," pa pravi Jeanne d'Arc. Dodaja pa, da se morajo zaradi izjemno zahtevnih razmer kdaj tudi "ustaviti in poskrbeti zase, da bi šli naprej in se ne bi podali v kakršnokoli obliko samouničevalnih mehanizmov".

"Moja družina je temelj moje podpore, saj mi v težkih časih zagotavlja uteho, moč in motivacijo. Po drugi strani pa je vera v Boga moj vir moči in upanja," pravi Théa. Posebej jo nagovarjajo besede preroka Izaije (41,10): "Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.”

"Tako kot libanonske cedre bom ostala vzdržljiva in trdno zasidrana v tej deželi do konca časov," sklene.

Slovenska karitas bo v Libanon poslala 24 palet pomoči v skupni vrednosti 100.000 evrov. Medicinski, sanitetni in zobozdravstveni material, začetno mleko za otroke, plenice za dojenčke in odrasle, higienski pripomočki in šolske potrebščine so del projekta Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem zaradi spola. 

Akcijo so v torek, 30. julija 2024, pred skladiščem podjetja cargo-partner na Zgornjem Brniku predstavili Edvin Skrt, generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Viktor Kastelic, direktor podjetja cargo-partner, in Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči in projekta v Libanonu pri Slovenski karitas.

Projekt poteka v sodelovanju s Caritas Libanon in Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Sredstva so poleg Karitas prispevali še cargo-partner, Simps’S, Sanolabor, Zdravniška zbornica Slovenije z Državljani sveta, Metropolitana, Družina, Medis in Karitas Madžarske.

Vodja projekta Jana Lampe je povedala, da je projekt "namenjen opolnomočenju in zaščiti 800 ranljivih libanonskih žensk v regijah Nord in Akkar, ki so potencialne žrtve oziroma so žrtve nasilja na podlagi spola, saj so v družbi še vedno v neenakem položaju z moškimi, imajo manj možnosti za zaposlitev in živijo v revščini. V projektu so deležne uvodnih ozaveščevalnih delavnic in nato še šestih delavnic za psihosocialno podporo."

"Del projekta je tudi večnamenska denarna pomoč za več kot 550 vključenih žensk v višini 150 dolarjev, da lažje prebrodijo stiske," razloži: "Ta slovenski projekt podpira tudi delovanje varnega zavetišča, kjer Caritas Libanon nudi celostno pomoč žrtvam nasilja, vključno s plačilom obravnav na sodišču ter pri vzpostavitvi življenja, ko gredo ven, s plačilom najemnine."

Stanje v libanonskem zdravstvu je komentirala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović: "Dejstvo, da več kot 70 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine in si ne more privoščiti niti osnovne oskrbe in operacij, je zelo težko sprejeti, še posebej za zdravnike, ki bi radi pomagali, a nimajo osnovnih pripomočkov za začetek operacij ali zdravil za bolnike s sladkorno boleznijo." Libanon je ostal tudi "brez številnih zdravnikov, ki so zaradi izjemno težke situacije prebežali v druge države".