Saj želite svojim otrokom vse najboljše, kajne? Vas vidim, kako mi prikimavate. In sploh: Kateri starš si tega ne želi?
Hiter in preverjeno uspešen recept za razgledane, samozavestne, rahločutne … = uspešne otroke je, da jim berete (in da pozneje berejo). Kajti raziskave kažejo, da imajo otroci, ki so bralci, v povprečju višje ocene kot njihovi vrstniki nebralci.
To ni presenetljivo, saj si otroci prebrano tudi predstavljajo: sami si ustvarjajo notranje podobe in svetove ter tako krepijo domišljijo – prav ta jim bo nekoč pomagala uresničiti njihove sanje, ustvariti njihov lastni svet!
Z branjem postajajo tudi bolj samozavestni, saj vedno bolj razumejo svet okrog sebe, ki je v prvi vrsti svet besed (pa naj je to matematična besedilna naloga ali navodilo za uporabo telefona).
Ob branju razvijajo kritično razmišljanje in spoznavajo sami sebe, saj otrok, ki zna poimenovati svet okrog sebe in čustva v sebi, živi v bistveno večjem in bogatejšem svetu kot otroci, ki imajo siromašen besedni zaklad in zato lahko do tega, kar se dogaja v njih ali okrog njih, zavzamejo tudi stališče.
Kako vzgojiti dobrega bralca?
2. Naš dom naj bo dom tudi za knjige in revije: na policah v kuhinji ali dnevni sobi, v kabinetu, v otroških sobah. Vzemimo jih s seboj na morje, k zdravniku. Otrok se bo naučil, da če imaš knjigo, je čas vedno dobro porabljen.
3. Berimo mu. To nas bo povezalo z otrokom. Postalo bo obred in navada. Obogatilo mu bo besedni zaklad. Pomagalo mu bo pri izražanju.
4. Pojdimo skupaj v knjižnico. Knjige naj si izbere sam, nekaj pa mu jih pomagajmo izbrati mi.
5. Otroka spodbujajmo, da opravi bralno značko. Poleti ga vpišimo k Poletavcem, čez leto v Slomškovo bralno priznanje.
6. Knjiga ali naročnina na revijo naj bo najlepše darilo za rojstni dan, ob koncu šolskega/veroučnega leta, ob prejemu zakramentov, obisku Miklavža ...
7. Pogovarjajmo se o knjigah. Povejmo si, kaj smo prebrali.
Leto s Svetim pismom
Sama sem strastna bralka in tudi svojim otrokom sem veliko let vsak večer brala na glas, to je bilo del večernega obreda. Včasih 5, drugič 10, 15 minut – kolikor sem zmogla. Ob pisanju članka našo punco, ki je ravno priskakljala mimo in je letos zaključila osnovno šolo, povprašam, ali se spomni tega obdobja. Spomni se vsega: "Sedeli smo na preprogi pred radiatorjem, se stisnili k tebi in ti si nam brala. Jaz sem si vedno poiskala še blazino. Zavese so bile rumene." (vse drži)
Posebno doživetje je bilo, ko sem se nekoč odločila, da jim preberem celotno otroško Sveto pismo. Najprej sem poiskala tako, ki me je nagovorilo in imelo dovolj zgodb za vsak večer (in ki niso bile predolge:)). Potem smo začeli. Bilo je neverjetno. Božja beseda je res mogočna: naši otroci so prek zgodb začutili skrbno roko Boga Očeta. Imeli so tudi veliko vprašanj – in na nekatera jim nisem znala takoj odgovoriti.
Želim si, da branje postane tudi del vašega večernega obreda. Povezalo vas bo, Svetopisemske zgodbe pa bodo pustile v otrocih neizbrisen pečat, da jih Bog neskončno ljubi in varuje. Boljše popotnice ni.
Sezname dobrih knjig za osnovnošolce in srednješolce, ki smo jih za vas pripravili knjižničarji, profesorji slovenščine, uredniki … najdete na tej povezavi. Vabljeni, da v njih najdete navdih za poletno branje!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
