Konec oktobra bo minilo 160 let od rojstva Karola Grossmanna, ki je leta 1905 posnel prva slovenska filmska zapisa Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. V tem mestu ob Ščavnici se lahko sprehodimo po njegovi ulici, si ogledamo njegov kip in spominski plošči ter se odpravimo na popotovanje po 41 kilometrov dolgi Grossmannovi kolesarski poti. Jeseni bo za kolesarjenje po njej prehladno (takrat jo lahko prevozimo z avtom), zdaj pa je ravno pravi čas.
V Ljutomeru prvo konjeniško dirkalno društvo na Slovenskem
Ljutomer, ki je imel v začetku letošnjega leta 3.256 prebivalcev, leži na stičišču Murskega polja in Slovenskih goric. Listine ga prvič omenjajo v 13. stoletju, leta 1927 pa je postal mesto. Leta 1868 so v njem pripravili prvi slovenski tabor – narodnopolitično zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog sedem tisoč ljudi. Ljutomer je znan tudi po konjih. Leta 1875 so v njem ustanovili prvo konjeniško dirkalno društvo na Slovenskem.
Kolesarski izlet po krožni Grossmannovi poti začnemo na Glavnem trgu v Ljutomeru. Od doprsnega kipa Karola Grossmanna (1864–1929) se zapeljemo do župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. Pred njo sta kapela sv. Florijana in kip jezikoslovca Franca Miklošiča, zanimiva pa je tudi bližnja stavba, v kateri so leta 1958 odprli prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji.
Gajševsko jezero
Od cerkve nadaljujemo na zahod skozi Cezanjevce in Branoslavce do Gajševskega jezera.
Nastalo je leta 1973 z izgradnjo nasipa, s katerim so zajezili Ščavnico in tako preprečili poplave. Če imamo kolo, ki se ne boji makadama, se lahko na zahodno stran jezera zapeljemo po nasipu. Na rahlo nakodrani gladini počivajo labodi. Med njimi štrli iz vode veja, na kateri ždi kormoran.
Od jezera se vzpnemo v Gajševce, zavijemo na križišču desno proti vasi Precetinci, se mimo kapele spustimo do glavne ceste in krenemo navkreber proti Mali Nedelji. Tam je ob cerkvi Svete Trojice spomenik duhovniku in narodnemu buditelju Antonu Kremplu.
Gomila in razgledni stolp
Skozi krožišče in Moravce v Slovenskih goricah nadaljujemo do Gomile. Na tej najvišji vzpetini vzhodnega dela Slovenskih goric stoji 18 metrov visok kovinski razgledni stolp. Nanj peljejo strme stopnice, vendar je trud poplačan z imenitnim razgledom.
Ker je Grossmannova pot že kilometer pred Gomilo zavila na vzhod proti Biotermam, moramo nekoliko nazaj. Če je pot skozi gradbišče zaprta, se vrnemo do krožišča pri Mali Nedelji, sicer pa se hitro spustimo v dolino.
Iz vasi Radoslavci in Vogričevci se po mestoma grobem makadamu vzpnemo do krajevne table Vidanovci–Zg. Kamenščak.
Od nje nadaljujemo v vas Stara Cesta, kjer vidimo več mlak in zanimivo znamenje sv. Petra.
Mimo gasilskega doma se spustimo v vas Mekotnjak. Pod njo je ruski studenec, ki so ga uredili med gradnjo železniške proge Ormož–Ljutomer. Konec novembra bo minilo sto let, odkar je po njej zasopihal prvi vlak. Mi pa smo že skoraj opravili s sopihanjem. Pred nami je le še klanec do glavne ceste, ki se potem hitro spusti v Ljutomer.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 73, številka 28.
