Družinini sodelavki Kaja in Katja sta se odpravili na Koroško, kjer se je njuna avantura začela že v dolini. Izpred župnišča v Slovenj Gradcu ju je domačin Franc Areh z džipom popeljal na Uršljo goro. Vožnja je bila polna adrenalina, saj so se povzpeli na višino kar 1.699 metrov.
Več kot 400 let stara cerkev sv. Uršule na Uršlji gori je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji in tem delu Evrope. Posvetil jo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1602, pridigo pa je imel v slovenščini. Triglavska kapela na Kredarici sicer leži višje, a po velikosti ne seže do visokogorske "katedrale" sv. Uršule, kot jo ljubkovalno imenujejo domačini.
Poleg cerkve se na Uršlji gori nahajajo tudi najvišje ležeči čebelnjak, planinska koča in TV-oddajnik. Cerkev jima je prijazno predstavil župnik Ernest Berložnik, ki je ob njunem prihodu na vrh dejal: "Gora je tako posebna, tako dragocena, da ji lahko rečemo kar ljubezen."
Vabljeni k ogledu epizode:
"Na Uršlji gori se počutim kot doma, ker sem že s svojim očetom vsaj enkrat na leto prišel gor k maši," se spominja Berložnik. Svoje otroštvo je preživel pod goro, na kmetiji, ki leži pod vznožjem sosednjega hriba – Homa. Oče je bil kovinarski in rudarski potomec iz Mežiške doline.
"Za to, da sem postal duhovnik, se lahko zahvalim družini. Za zelo preprosto zvestobo. Prav tako duhovnikom, ki so mi bili zgled. Okoli sebe sem imel duhovnike, s katerimi je bilo v veselje spregovoriti. To je vsekakor vplivalo na mojo odločitev." Z družino so skupaj hodili k sveti maši. Bil je povabljen, da pristopi k ministrantom. "Takrat sem se zaljubil v oltar," pripoveduje.
Že mama je molila za njegov poklic
"Mama je umrla za rakom, v času mojega osmega razreda. Ko je ležala, me je opazovala, kakšno literaturo berem, in me vprašala, ali bi rad postal duhovnik. Odgovori sem, da ja. Dejala mi je, da je za to ona tudi molila," je še povedal gospod Ernest.
