Eva Naglost je magistrica inženirka živilstva in klinična dietetičarka. Poleg tega je že od malih nog navdušena in uspešna športnica, trenirala je atletiko in pozneje postala osebna trenerka. Na svojem profilu na Instagramu deli najrazličnejše nasvete v zvezi s športom in prehrano in spodbuja k zdravemu načinu življenja.
Je Ljubljančanka, ki se navaja na vipavsko burjo, rada ima spontane hribovske izlete, druženje s prijatelji, kampiranje ob morju in odkrivanje neznanega. Veliko ji pomenijo kakovostno preživet prosti čas z možem, dobri odnosi z družino, prijatelji in iskrenost.
Ste bili od malega navdušena športnica? Kaj vas je pritegnilo k atletiki?
Atletiko je treniral in bil pri tem uspešen moj oče in verjetno je bil to eden izmed razlogov, da sem jo tudi sama začela trenirati. Na naši Osnovni šoli Sostro smo imeli popoldanski krožek atletika in tja sva dvakrat tedensko skupaj z bratom hodila vse do mojega sedmega razreda.
Spomnim se, da smo se veliko igrali npr. "ciljan pepček", "med dvema ognjema", nogomet, košarko, hokej na parketu. Vedno pa smo imeli tudi poudarek na različnih atletskih disciplinah, npr. skoku v višino, skoku v daljino, šprintih, malo daljših tekih okrog stavbe naše šole ali pa na bližnji trim stezi.
V sedmem razredu sem začela trenirati v Atletskem društvu Mass v Ljubljani in se udeleževala raznih šolskih in klubskih tekmovanj. Jaz sem bila boljša v eksplozivnosti in mi je šlo dobro v skoku v daljino in troskoku, brat pa je treniral daljše šprinte in ovire.
Na šolskih tekmah sem skoraj vedno tekla na 300 metrov in krose in tudi tam mi je šlo dobro, tako da sem se potem v srednji šoli odločila, da rajši zamenjam discipline in tečem na 400 in 800 metrov. To sta bili tudi pozneje moji glavni disciplini, kjer sem dosegla najboljše rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Lepe spomine imam na poletno univerzijado na Tajvanu, kjer je bilo vzdušje res vrhunsko, še posebej, ker ne nastopaš samo zase, temveč predstavljaš tudi svojo državo. Bivali smo v "atletski vasi", se srečevali z vrhunskimi športniki z vsega sveta, tekmovali pod žarometi na čudovitem stadionu v Taipeju in po nastopih smo imeli nekaj časa tudi za spoznavanje tamkajšnje kulture.
Kaj vas je navdušilo za treniranje drugih?
Že med treniranjem atletike se mi je zdelo, da bi lahko kdaj vadila druge tekače. Ne v smislu profesionalnih športnikov, temveč bolj rekreativcev. V Športnem društvu Zadvor v Ljubljani smo tako oblikovali tekaško skupino, kjer so se srečale različne generacije udeležencev, vsi z istim ciljem – da bi naredili nekaj dobrega za svoje telo. Predvsem je bilo tukaj v ospredju navdušiti ljudi za gibanje.
Kakšen nasvet bi dali nekomu, ki se želi začeti ukvarjati s tekom?
Predvsem to, da naj začne postopoma in predvsem uživa v teku. V kolikor rajši tečete v skupini ali potrebujete dodatno spodbudo, se lahko priključite kakšni tekaški skupini. Najslabše se mi zdi, da bi nekdo zaradi hitre in pretirane želje po teku, primerjanju z drugimi ali želje po hitri izgubi telesne mase pretiraval in si posledično nakopal še kakšno zdravstveno težavo.
Na primer, pogost je klinični sindrom REDs (sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu) ki nastane kot posledica problematične nizke energijske razpoložljivosti, kaže pa se s prizadetostjo fizioloških funkcij, lahko tudi duševnega zdravja.
Razlog je energijsko neravnovesje med prehranskim vnosom in energijsko porabo za treniranje, vsakdanje obveznosti in ostale življenjske funkcije. Prizadene lahko športnike obeh spolov, različnih starosti in ne glede na raven treniranja. Veseli me, da je to vedno bolj prepoznan sindrom, ki ga je treba ustrezno obravnavati in zdraviti.
Katera so najpogostejša vprašanja v zvezi s prehrano, ki jih dobivate od svojih strank, in kako jim odgovarjate?
Zelo različno, vendar gre največkrat za ljudi s prekomerno telesno maso ali že debelostjo in želijo čim hitreje izgubiti čim več kilogramov. To pa se žal ne da narediti čez noč in bi lahko rekli, da je tek na dolge proge.
Na tem mestu se začnem z osebo pogovarjati o tem, kakšen življenjski slog živi in kako lahko že z manjšimi spremembami pride do pomembnih rezultatov. Vedno se pogovorimo tudi o pomenu sestave telesa in kako jo optimizirati, kar je veliko bolj pomembno kot sami kilogrami. Mislim, da se ljudje premalo zavedajo, kakšen pomen ima mišična masa za zdravje in dolgoživost, sploh v bolj zrelem obdobju življenja.
Kateri so trije najpomembnejši prehranski nasveti, ki bi jih priporočili nekomu, ki želi izboljšati svoje športne rezultate?
Predvsem se mi zdi, da športniki večkrat "komplicirajo" s hrano. V bistvu ni treba uživati raznih "čudežnih" kapsul, tablet in praškov, da je lahko nekdo športno uspešen. Veliko športnikov uživa prehranska dopolnila v upanju, da bo to naredilo nek neverjeten napredek, a žal takšna ne obstajajo.
Če že, so lahko za dosego učinka namerno kontaminirana s snovmi, ki so prepovedane v športu. Uživanje teh lahko povzroči hude zdravstvene težave in pozitiven dopinški test. Tako je pri prehranskih dopolnilih res potrebna previdnost in vsekakor posvetovanje s strokovnjakom glede smiselnosti uživanja in tveganjih, ki jih morebiti to prinaša.
Ključna je optimalna razporeditev in sestava obrokov glede na trening/tekmo, raznovrstna prehrana, zadosten energijski vnos in dobra hidracija. V določenih primerih je smiselno uživanje tudi t. i. športne hrane (npr. športni geli), ki pri povečanih dalj časa trajajočih obremenitvah športnikom nudi zadostno količino energij, mikrohranila.
Velikokrat hrana v običajni obliki v teh primerih ne bi bila sprejemljiva z vidika prebave ali ni praktična (npr. kolesarji, maratonci, ultramaratonci, triatlonci).
S športniki je smiselno individualno prilagoditi strategijo prehranjevanja, saj je ta odvisna od športne discipline, zdravstvene anamneze, sestave telesa, prehranskega statusa, ciljev, morebitnih prehranskih težav in še nekaj drugih dejavnikov je treba upoštevati.
Še posebej je to pomembno pri posameznikih z določenimi zdravstvenimi stanji ali pri tistih, ki iz svoje prehrane zaradi različnih razlogov izločijo skupine živil. Pri teh lahko pride do pomanjkanja hranil ali energije in je nujno poiskati možne rešitve za nadomeščanje.
Kako združujete ljubezen do potovanj s športnim življenjem?
Mislim, da ni boljše kombinacije. Na primer, všeč mi je s tekom, kolesarjenjem ali preprosto hojo odkrivati neko novo mesto, kraj. Tako ga lahko hitreje "začutim".
Pred kratkim ste se poročili. Zakaj je lepo biti poročen?
Lepo je vedeti in čutiti, da je nekdo vedno tam, zate. Da lahko skupaj načrtujeva prihodnost, se smejiva, uživava življenje in se brusiva v izzivih, ki jih prinaša življenje.
Sta si zveza oziroma zakon in šport na kakšen način podobna? Bi lahko vzpostavili kake vzporednice?
Seveda. Pri obeh je potrebno veliko vztrajnosti, prilagajanja in žrtvovanja. V bistvu se daješ za drugega v zakonu ali za šport in temu posvečaš življenje. Včasih moraš dati kakšno stvar na stran za dobro odnosa ali športa.
Ko sem na primer aktivno trenirala atletiko, so bili hribi praktično prepovedani v sezoni in sem jih lahko obiskovala le v času po sezoni. V odnosu z možem pa to vidim v določenih karakternih različnostih in navadah.
Tukaj je potrebno veliko prilagajanja in kompromisov. Tako v zakonu kot športu so vzponi in padci in kaj hitro lahko obupaš, če ni dobrih temeljev oz. če ne ozavestiš, zakaj si se za to odločil.
