Tisti, ki opravljajo neprofitno delo na zahtevnih krajih ali z ljudmi, ki zelo trpijo, so s človekoljubno dejavnostjo, ki ji posvečajo svoj čas, pogosto zelo osebno povezani. To zagotovo velja za Joshuo Stancila iz ameriške zvezne države Severna Karolina, ki je ustanovil organizacijo Living with Convictions (Življenje z obsodbo, op. prev.). Katoliška služba in neprofitna organizacija zagotavlja prehodno nastanitev za moške, ki se po prestani zaporni kazni vračajo v vsakdanje življenje.
Joshua te izzive razume osebno, saj je bil tudi sam nekoč obsojen. Ko je pred desetimi leti prišel iz zapora, je ugotovil, da mu gre bolje kot večini ljudi, ki jih je poznal za rešetkami. Uspelo mu je dokončati univerzitetno izobrazbo in ustanoviti lastno medijsko podjetje. Bil je deležen podpore prijateljev in staršev, njegov ekonomski položaj je bil stabilen.
Joshua pripoveduje, da je dobil veliko ugodnosti: streho nad glavo, dostop do prevoza in zdravstvenega varstva. Zavedal se je, da si teh ugodnosti po lastnem mnenju ni zaslužil, in zanje je bil neizmerno hvaležen. Kljub številnim blagoslovom pa je bilo življenje še vedno boleče zahtevno.
Lajšanje težkega prehoda
Joshua Stancil je v pogovoru za Aleteio takole pojasnil izkušnjo vrnitve iz zapora: "Občutek imaš, kot bi imel na hrbtu tarčo – kot da vsi, ki jih spoznaš ali srečuješ, vedo."
Vedno bolj se je zavedal, kako težko je po prestani zaporni kazni najti dom in si ustvariti življenje. Z leti je v njem rasla globoka želja, da bi drugim pomagal olajšati ta prehod.
Joshua je še naprej delal kot pisec in videomontažer, ob tem pa je ves čas razpredal o svojih sanjah, da bi ustanovil neprofitno organizacijo – dokler mu dobra prijateljica nekega dne ni povedala, kako ima že dovolj, da o tem samo posluša, in kako je skrajni čas, da ukrepa.
Leta 2022 sta sedla za mizo in se začela pogovarjati o praktičnih podrobnostih, potrebnih za uresničitev njegovih zamisli. Kmalu je spoznal še druge prijatelje, ki so bili pripravljeni pomagati, in rodila se je organizacija Living with Convictions.
Ne le stanovanje, pač pa dom
Joshua poudarja, kako je za organizacijo Living with Convictions značilna želja, da nekdanjim zapornikom zagotovijo pravi dom in ne le stanovanja. Joshuo, ki je katoličan že od malih nog, je v zaporu obiskalo več članov katoliškega laiškega gibanja Občestvo in osvoboditev, in prijateljstva, ki so se pozneje spletla, so močno vplivala na njegovo vero in življenje.
Domovi organizacije LWC temeljijo na krščanskih načelih: čas je namenjen skupni molitvi in občestvenemu življenju. Obenem pa je njihova struktura tudi lahkotna: poudarek je na tem, da stanovalce spodbujajo, naj živijo boljše in polnejše življenje, ne pa da zgolj z nečim zapolnjujejo svoj čas.
Joshua to prilagodljivost primerja z nečloveško naravo zapora, ki v veliki meri vpliva na človekov občutek samega sebe. Kot pojasnjuje, tam postaneš zapornik s številko in to je edini način, kako te pazniki obravnavajo. Organizacija LWC želi zagotoviti občutek normalnosti in prepričanje, da so tisti, ki tam živijo, vredni zaupanja.
Poudarek na skupnosti se odraža tudi v postopku izbire stanovalcev. Stancil prejme nepregledno število prošenj, ki močno presegajo zmogljivosti dveh hiš, ki so ju doslej zgradili. "Če bi imeli deset hiš namesto dveh, bi vse stoodstotno zapolnili," pravi.
Čeprav Stancil ne želi biti izbirčen, mora imeti določena merila zaradi omejenega prostora. Pri izbiri novih stanovalcev se osredinja na to, kakšne prekrške so ljudje storili, medtem ko so bili v zaporu; kakšen odnos so imeli do skupnosti, v kateri so živeli?
Izjemno običajni
Sami domovi so zelo običajni: stanovalci živijo skupaj, skupaj nakupujejo hrano in pogosto skupaj jedo. Drug drugemu pomagajo pri prevozu na delo in z dela ter pri obiskih pri zdravniku. Joshua osebno poskrbi za več ur prevozov za stanovalce, saj nimajo vsi vozniškega dovoljenja in si morajo vozila deliti.
Sosedje ne najdejo nobenih razlogov za pritožbe. V večini pogledov so se stanovalci LWC izkazali za precej nevpadljive, kar je bil prav Joshuov namen. Lahkotno druženje in vsakdanje sodelovanje sta primer nečesa, kar je v resnici na tih način nekaj zelo izjemnega: možje in žene, ki so po Božjem usmiljenju postali nove in celovite osebnosti, zahvaljujoč rokam in očem Njegovih delavcev.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
