“Kot kmet si lahko unikaten in imaš na svet drugačen pogled”

Matevž Pretner prihaja iz gorske ekološke turistične kmetije Pri Plajerju v Trenti, kjer se poleg turizma ukvarjajo tudi z rejo drobnice. Z diplomo inženirja zootehnike in bližajočim se magisterijem iz ekonomike naravnih virov si Matevž želi svojo prihodnost graditi na domači kmetiji.

Poleg kmetovanja je dejaven tudi v lovstvu, gasilstvu in društvu rejcev drobnice. "Če ostane kaj prostega časa, se odpravim na lov ali v hribe," pravi.

Turizem na kmetiji Pri Plajerju sega v začetek osemdesetih let preteklega stoletja. Pretnerjeva družina se je morala zaradi velikega kamnitega podora, ki je ogrozil življenje na stari domačiji, preseliti nekaj kilometrov višje v dolino Trente.

Danes starša Stanka in Marko s sinovi Matevžem, Jakobom, Gregorjem ter hčerko Marušo gostom z vseh koncev sveta omogočajo pristno izkušnjo življenja v idilični alpski dolini, obdani s strmimi pobočji najvišjih gora Julijskih Alp. Svoj prostor na kmetiji imajo še osliček Jaki, ovce z jagenjčki, kokoši, zajčki in psička Dina.

Družina Pretner je leta 2019 prejela posebno priznanje, saj so jih bralci znane revije The Guardian izbrali za najboljšo kmetijo v Evropi. "Z gosti velikokrat vzpostavimo oseben stik, včasih tudi kdo poprime za grablje in nam pomaga," pravi Matevž.

Kot zanimivost: Matevževa družina je v Trento pripeljala prvo balirko.

Posebnost kmetije Pri Plajerju je tudi možnost prenočitve na urejenem seniku, ki privablja mnoge turiste. "Skozi Trento potekajo različne pohodniške poti in veliko ljudi potrebuje prenočitev. Noč na seniku je unikatna, zato še bolj privablja goste," pravi Matevž.

Kmetija poleg prenočišča ponuja tudi zajtrke in večerje, pri čemer večino hrane pridelajo sami, surovine, ki jih ne morejo pridelati, pa kupijo od lokalnih ali slovenskih ekoloških pridelovalcev.

Na kmetiji so imena nastanitev – Stopinja, Rez, Jamca, Klanfa in Sprano – poimenovana po ušesnih znamenjih za drobnico, ki so jih včasih uporabljali za ločevanje ovc na skupnih visokogorskih pašnikih.

V njihovi ponudbi se vedno najdejo domač kruh, žemljice, suhomesni izdelki iz ovčjega in svinjskega mesa, pridelanega na kmetiji, meso divjadi, zaseka, sir, skuta s čompami (trentarskim krompirjem), domače pecivo, zelenjava in sadje.

Kaj je Matevž povedal o čisto novem hlevu?

Matevž vidi lovstvo kot pomemben del kmetijstva, vendar opaža, da je med lovci premalo kmetov. "Mi gledamo na divjad z drugega zornega kota kot ostali, saj nam povzroča veliko škode na domačih posestvih," pojasnjuje. Prepričan je, da bi lovska društva delovala bolje, če bi v njih sodelovali mladi ljudje s kmetijskim znanjem. "Malo kmečke pameti in znanja lahko zelo spremenita situacijo na boljše," meni Matevž.

Kmetijo želi Matevž ohraniti v obstoječi velikosti, da jo lahko obvladuje ena družina. Glede na naraščajoče število divjadi v Sloveniji pa razmišlja tudi o predelavi divjačinskega mesa. "Koncept, ki ga imamo trenutno, je uspešen, zato ga ne bi spreminjal," pravi Matevž.

Matevž je tudi aktiven član društva Podeželske mladine Primorska in Zveze slovenske podeželske mladine, kjer se osredotoča na kmetijsko politiko glede divjadi in zveri. "Na zvezi se trudim pomagati in svetovati z vidika lovca in kmeta. Na tem področju so trenutno v Sloveniji najbolj problematične zveri. Odločevalcem sporočam naše poglede, želje in zahteve," pojasnjuje.

Ko ga vprašamo o prihodnosti kmetijstva v Sloveniji, Matevž opozarja na nizko produktivnost. "Moja želja je, da to produktivnost dvignemo, saj imamo znanje. Veliko ljudi vztraja s kmetijstvom, kjer ni smiselno in ni dobrih pogojev, a če želimo kmetijstvo dvigniti, moramo imeti produktivne kmetije. Na konkurenčnem trgu moraš biti dobro specializiran," pravi Matevž in dodaja, da si želi predvsem več sodelovanja med kmeti in skupno moč za boljšo prihodnost.

Poslušajte podkast Mladost na kmetiji.