Duhovnik Cédric Triponey, župnik v kraju Sarrebourg v francoski regiji Lorena, se je domislil izvirnega načina, kako se spoznati z župljani: povabi jih, da se mu pridružijo v športni dvorani.
Ko župnika Cédrica vprašamo, ali ima rad šport, izstreli: "Ne! To je nujno zlo." Župnik v Sarrebourgu je postal septembra 2023. Da bi kot pastir spoznal svoje ovčice, se je odločil, da bo to storil prek športa.
Štiridesetletnik z amiotrofično lateralno sklerozo se je potem, ko so mu postavili diagnozo, vpisal na športno vadbo. S ciljem, da upočasni napredovanje bolezni z vzdrževanjem mišične mase. Obenem pa je zanj to postal boj proti zasedenosti pastoralnega življenja.
"Od nekdaj se mi je zdelo trapasto teči za žogo ali okoli nekega območja … V šoli sem bil zelo slab pri športni vzgoji, ker sem imel nevrološke težave in nisem mogel napredovati. V takšnih situacijah smo zelo hitro diskriminirani," se spominja župnik Cédric.
Šport se mu je nekoliko priljubil šele v bogoslovju. "Ukvarjanje s športom v skupnosti in za dobro počutje mi je pomagalo vzpostaviti zaupanje vase."
Zamisel, da bi vabil župljane, naj gredo skupaj z njim v športno dvorano "Basic fit", je dobil, ko je pripravljal program za postni čas. "Iskal sem nekaj, kar bi ljudi 'premaknilo', da bi postni čas doživeli drugače," pojasnjuje za Aleteio. "Postni čas pogosto dojemamo kot žalosten, v resnici pa je prazničen proces priprave na veliko noč."
Da bi vzbudil pozornost, se je zgledoval po reklamnih oglasih, ki jih je videval vsepovsod. "Takrat je bilo povsod prisotno oglaševanje znamke Comme J'aime (Kot mi je všeč). Oglasno sporočilo sem hotel pokristjaniti: izgubimo težo grehov in pridobimo duhovno linijo!"
Po zgledu podjetja Basic fit, čigar sive in oranžne nahrbtnike je bilo videti vsepovsod, "sem predlagal program 'Catholic Fit' z eno duhovno dejavnostjo in eno športno. In nato sem predlagal, da se mi lahko, kdor želi, pridruži na vadbi v telovadnici."
Čas za pogovor
Tudi starejši župljani so povabljeni, da se mu pridružijo pri telesnem naporu. 84-letna gospa si je pogumno nadela športno opremo za hojo po stezi. Eliptični trenažer, vadba z utežmi za najmlajše, skupinske vadbe … "Zamisel je, da ta čas postane čas medsebojnega pogovora, čas, preživet z župljani," pravi župnik Cédric.
"Najhujša drama mojega duhovniškega življenja je, da moram prepogosto reči 'nimam časa', 'dogovorite se za sestanek' … V telovadnici pa sem eno uro v dnevu z njimi. Pobuda je zame dokaz, da je mogoče."
Župnik Cédric vzdržuje urnik druženja v športni dvorani z župljani eno do dve uri na teden. To je čas, ko tudi oznanja. "V župniji so mladi, ki niso krščeni ali niso dejavni, so muslimani … potem so tu še župljani s kopico vprašanj o veri, Katoliški cerkvi. Ljudje se mi zaupajo, šport pomaga odvreči vse filtre in prepreke."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
