Oriana Milazzo je bila še pred nekaj leti profesionalna igralka v športni ligi Serie A1 in članica italijanske reprezentance v starosti 18 do 20 let. Toda njeno življenje se je za vedno spremenilo. Junija je izrekla večne obljube v Alcamu na Siciliji in tako postala sestra Chiara Luce.
Rodila se je leta 1991 na Siciliji. Strast do košarke sta si delili s sestro Ilario, ki je prav tako postala profesionalna igralka.
Oriana se je zaradi košarke kmalu preselila v Alcamo, kjer je delala prve športne korake. Starši so jo zaupali skupini frančiškanov tretjerednikov in tako je Oriana v samostanski cerkvi spoznala skupnost klaris.
Nato se je preselila v Priolo, napredovala v ligo A1 in postala članica reprezentančne ekipe. Ne glede na vse "mi je nekaj manjkalo, v sebi sem zaznala neko nezadovoljstvo," je povedala za italijanski časopis Avvenire.
Da bi zapolnila praznino, se je odločila dejavno vključiti v tamkajšnjo župnijo. Imela je celo noro željo, da bi postala zdravnica misijonarka. V ta namen je tudi študirala medicino, a je tudi to ni zadovoljilo. "V srcu se mi je porajalo vztrajno vprašanje, kakšno je moje mesto v svetu," je še povedala.
Odločilen je bil svetovni dan mladih 2011 v Madridu. V dneh molitve in slavljenja z mladimi se je v Oriani jasno izoblikoval Božji načrt. Po obdobju razločevanja in formacije se je odločila, da vstopi h klarisam, v samostan v Alcamu. "Imela sem občutek, kot da se vračam domov."
Izpolnila je dve leti postulata, tri leta noviciata in nato leta 2019 izrekla začasne obljube. Nenavadno pot do popolne podaritve telesa in duše Jezusu je zmogla prehoditi ob podpori in spodbudah svoje družine. "Starši so me vedno podpirali in mi dali vedeti, da sem ljubljena."
Večne obljube je izrekla 28. junija pod imenom sestra Klara, Marijina Luč, bivališče Presvete Trojice. Ime si je izbrala po blaženi Chiari Luce Badano in sveti Klari Asiški. Pred materjo prednico Virginio Formoso se je zaobljubila uboštvu, čistosti in pokorščini. Te tri besede so zdaj novo življenjsko vodilo sestre Chiare Luce, ki je zapustila minljivo zemeljsko slavo, da bi dosegla zmago večnega življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
