Odgovor smo našli pri svetem Makariju Aleksandrijskem, znamenitem menihu, ki je živel v četrtem stoletju v puščavi Sketis na zahodu Delte reke Nil. Pripisujejo mu avtorstvo duhovnih spisov, ki veljajo za najdragocenejše v samostanski literaturi.
Pogledu drugih, znamenitemu "kaj bodo drugi rekli", na žalost pripisujemo prevelik pomen v svojih življenjih. Kako se tega rešiti? Sveti Makarij Aleksandrijski svetuje: "Delajte se mrtvega."
"Ne zaničevanje ne pohvala"
Nekega dne je pristopil brat k patru Makariju Aleksandrijskemu in ga prosil: "Oče, reci mi kaj, da bom rešen." Starec mu je odvrnil: "Pojdi na pokopališče in zmerjaj mrtve." Brat je res šel, jih zmerjal, metal kamenje in se vrnil k starcu.
Ta mu je rekel: "Ti niso nič rekli?" Odvrnil mu je, da ne. Starec mu je rekel: "Pojdi spet jutri in jih hvali." Brat je šel in jih hvalil, rekoč: "Apostoli, svetniki in pravičniki!" Vrnil se je k starcu in mu rekel: "Hvalil sem jih."
Starec ga je vprašal: "In ti niso nič odgovorili?" Brat je rekel, da ne. Starec mu odvrne: "Veš, kako si jih žalil, pa se niso odzvali, veš, kako si jih hvalil, pa se niso odzvali. Če hočeš biti rešen, postani mrtev. In tako kot mrtvi tudi ti ne upoštevaj zmerjanja drugih ljudi in ne njihove hvale. Dosegel boš odrešenje."
Preventivni nasvet
"Delaj se mrtvega" je puščavnik svetoval sogovorniku, pri katerem je zaznal veliko ošabnost in ga je hotel odrvniti od prevelike odvisnosti od mnenja drugih in spraševanja o vsem: "Ali si o meni mislijo dobro?"
Duhovni pisci pogosto pravijo, in to resnično drži: "Ni ponižnosti brez ponižanja." Naučiti se, da se na ponižanje drugih ne odzovemo, da ne polagamo prevelike pozornosti, je že prvi korak. Drugi korak pa je ta, da ne vlečemo samovšečno na ušesa, ko nas hvalijo in delijo komplimente o nas.
Vendar nismo stalno v tovrstnih situacijah in skušnjava se velikokrat nenadno pojavi, ne glede na to, da se že nekaj časa trudimo brzdati to slabo nagnjenje. Sveti Makarij nam daje preventivni nasvet: zmerjanje ali hvaljenje mrtvih nima neposrednega vpliva, vendar bomo nanje pomislili v trenutku, ko se bomo hoteli prepustiti najljubši razvadi, in si jih predstavljali popolnoma ravnodušne, ne glede na to, kaj jim pripovedujemo.
Ne prenaglimo se
Ni nam sicer treba iti na pokopališče, lahko si pomagamo s simulacijo. Na primer, ko srečamo osebo, ki nas ne mara preveč. Za sekundo si predstavljajmo, da ta oseba pred nami pripoveduje o situaciji, v kateri smo se osmešili pred vsemi: poskusimo na stvar najprej pogledati z dobre strani in se raje zasmejmo samemu sebi kot pa da bi se namrgodili.
Iz dna srca se zahvalimo za osebo, ki to pripoveduje, morda tega ne počne iz škodoželjnosti. Pomislimo, da Gospod dopušča takšne pripetljaje, da bi napredovali, da bi se osvobodili samih sebe. Morda se to ne bo zgodilo, vendar bomo vsekakor pripravljeni se soočati z novimi ponižanji!
Nesreča navadno pride nenapovedano in nas večinoma preseneti, zato raje prehitimo skušnjavo, pripravimo obrambo. V večini primerov Makarijeva nasveta veljata: delajmo se mrtve, ne prenaglimo se.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
