Obiščite primorsko vasico z gradom in spominsko sobo pomembnega pesnika

Med gručastimi brkinskimi vasicami z nekaj deset prebivalci, raztresenimi po gričevnati pokrajini, se na eni izmed višjih vzpetin nahaja Prem. Na prvi pogled majhen, odmaknjen in nepomemben kraj in njegova okolica pa skrivata veliko več naravnih in kulturno-zgodovinskih lepot, kot bi sprva pričakovali. Tu se lahko zadržite tako rekoč ves dan.

V nadaljevanju je zbranih deset predlogov, kako preživeti dan ali pa del dneva v teh krajih.

Ko z glavne ceste zavijemo proti Premu, na pobočju vzpetine naletimo na premski grad. Nastal naj bi na mestu rimske utrdbe Castra Prima, ki je naselju tudi dala ime (Prima – Prem). Prvič je omenjen leta 1213, v nadaljnjih stoletjih pa so ga različni lastniki spreminjali po svojih željah in potrebah.

Danes ga sestavljajo dvonadstropna romanska palača, notranje dvorišče z renesančnimi arkadami, visoko obzidje in okrogel stražni stolp. V notranjosti si je mogoče ogledati stalno razstavo o gradovih in gradiščih na Bistriškem in slike Dušana Premrla, udeležite pa se lahko tudi različnih dogodkov ali se preizkusite v igri pobega.

Prem je slovenski literarni moderni dal enega od štirih največjih pesnikov tega obdobja. Dragotinu Ketteju, rojenemu leta 1876, so postavili spominsko sobo v prostorih nekdanje ljudske šole, v katero se je kot učitelj naselil njegov oče z družino.

Razstava prikazuje pesnikovo kratko, a izjemno razburkano življenjsko pot (umrl je star 23 let), na kateri se kljub številnim oviram ni vdal, temveč je postal eden od najbolj cenjenih slovenskih ustvarjalcev. V sobi so tudi predmeti iz tega obdobja, ki pa razen klavirja niso bili last Kettejeve družine.

Med točkami, povezanimi s Kettejevim življenjem, je speljana tudi devet kilometrov dolga in nezahtevna učna pot, označena z usmerjevalnimi tablami. Začne se pred osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici in se nadaljuje skozi mesto mimo stare ljudske šole v Trnovem, v kateri je nekaj časa učil Kettejev oče, in mamine rojstne hiše. Po izstopu iz Ilirske Bistrice se pot vije skozi dolino Reke, mimo Novakove domačije in skozi vas Smrje, kjer zavije proti Premu in se zaključi pred Kettejevo spominsko sobo.

Ne glede na smer vožnje je že od daleč vidna cerkev sv. Helene, saj stoji čisto na vrhu vasi. Stavba iz 17. stoletja, zidana v neoromanskem slogu, sama po sebi ni bila nič posebnega, dokler je ni leta 1921 poslikal znameniti Tone Kralj. Prav tu je začel pot svojih stenskih poslikav, s katerimi je širom Primorske, ki je bila takrat pod fašistično Italijo, izražal slovensko in slovansko pripadnost ter opozarjal pred nevarnostjo fašizma.

Pod vzpetino, na kateri leži Prem, teče reka Reka, ob njej pa v vasi Smrje stoji Novakova domačija. Hiša iz leta 1856 je s staro bivalno opremo in črno kuhinjo priča o življenju in delu prednikov na tem območju. Ob hiši stoji tudi star mlin, v katerega so v preteklosti iz bližnjih vasi vozili žito. Urejena okolica in notranji prostor za dogodke nudita možnost za slavja, piknike in tudi poroke na prostem.

Neposredno pod Premom se v naselju Gornja Bitnja nahaja dvorec Turn, imenovan tudi Radelšek. Kot eden izmed dveh neutrjenih dvorcev na območju premskega gospostva je verjetno nastal v 14. stoletju in služil kot bivališče nižjih plemičev, ki so opravljali službo pri premskem graščaku. Poleg ohranjene črne kuhinje in ostankov nekdanje kapele ga krasita vodnjak s kamnito krono in umetno jezerce pred glavnim vhodom.

Na drugi strani vasi, v smeri Vremske doline, se v gozdu v bližini vasi Ostrožno Brdo skriva partizanska bolnišnica Zalesje. V njej so v času druge svetovne vojne zdravili ranjence in domačine. Kljub pomanjkanju zdravil so med drugim izvajali tudi zahtevne operacije. V kompleksu, do katerega je dostop mogoč peš iz Ostrožnega Brda, so ohranjene in obnovljene različne stavbe, od sob s posteljami do operacijske dvorane.

Nedaleč od Prema v smeri Knežaka se nahaja slikovita vasica Podstenje. Že ime opisuje njeno lego, in sicer pod visokim skalnim previsom Podtaborska stena oz. Pod Čmrkuljo, kakor ga imenujejo domačini. V steni so vidni ostanki podtaborskega gradu, pod vasjo je potok Podstenjšek v flišu in laporju ustvaril male slapove, nad vasjo pa je tudi Mussolinijev predor, ki so ga za povezavo vojaških postojank med drugo svetovno vojno zgradili italijanski vojaki.

Z vinorodnih območji poznamo vinske ceste, Brkini pa nudijo ugodno podnebje za gojenje sadja, zato je med gručastimi vasmi speljana brkinska sadna cesta. Pridelovalci so najbolj znani po kakovostnih jabolkih in slivah, posledično pa lahko pričakujemo tudi precej žganjekuhe ter pridelave jabolčnega soka in kisa. Med vožnjo po Brkinih se izplača poiskati katero od kmetij in preveriti njeno ponudbo.

Če bi se kdo rad na Bistriškem zadržal dlje, se lahko odpravi še v Ilirsko Bistrico, ki je upravno središče območja. Nekdaj bogato mesto, zgrajeno ob številnih vodnih izvirih, vabi s cerkvijo sv. Petra, slapom Sušec, Čebelarskim domom, Hodnikovim mlinom, čevljarsko delavnico Ludvika Peršeta, Mestno palačo in hranilnico, železničarskim Muzejskim parkom Breda in še marsičim.

Prispevek je nastal s pomočjo Turistično informacijskega centra Ilirska Bistrica.