Župnija Gospodovega učlovečenja, katere cerkev je pred letom dni pogorela, je doživela nekaj izjemnega. Kljub temu da je ogenj uničil skoraj vse, kar je bilo v cerkvi, je posvečena hostija požar preživela nedotaknjena. Številni verniki menijo, da je to čudežno pričevanje o Božji previdnosti.
Ko sta Henry in Paula Kones, župljana iz Orlanda, videla posledice požara, sta bila šokirana in obupana. Požar je uničil oltar, tabernakelj in velik del cerkve, za njim so ostale le ruševine. Kar se je zgodilo potem, pa je njima in celotni skupnosti dalo novo upanje. Sveta hostija, ki je bila shranjena v posodi, imenovani kustodija, je preživela požar, čeprav je bila posoda močno zoglenela. Ostala je nedotaknjena, kar so župljani razumeli kot znamenje Božje navzočnosti med njimi.
"Jaz sem z vami, ne zapuščam vas"
Ohranjeno Najsvetejše ni postalo le pričevanje vere, ampak tudi simbol edinosti in moči župnijske skupnosti. Kljub materialni izgubi cerkve so se verniki zbrali okrog Najsvetejšega zakramenta in v njem našli vir tolažbe in upanja. Za mnoge od njih je bilo to Božje sporočilo: "Jaz sem z vami, ne zapuščam vas."
Župnik, oče William Holiday, je dogodek opisal kot "izredno delo Božje previdnosti". Poudaril je, da je v času, ko Katoliška cerkev v ZDA govori o evharistični prenovi, to čudežno znamenje postalo še posebej pomembno. V tragediji so verniki lahko izkusili otipljivo Jezusovo navzočnost, ki jim je prinesla tolažbo v težkih časih.
Župnija se je zbrala okrog Najsvetejšega
Požar, ki je uničil cerkveno stavbo, ni uspel uničiti duha župnije. Verniki so se združili pri tedenskih molitvenih srečanjih in sveti maši v župnijski dvorani, ki je bila preurejena v začasno cerkev. Paula in Henry Kones sta kot aktivna župljana sodelovala pri organizaciji nabirk za obnovo cerkve in tudi pri ustvarjanju spominskih razglednic s podobo rešene hostije, s katerimi so zbirali sredstva za obnovo.
Kljub temu, da so ostali brez bogoslužnega prostora, so se župljani še naprej srečevali, da bi skupaj molili in podpirali drug drugega. "Stavba je samo kraj, najpomembnejši sta naša vera in predanost Bogu," je poudarila Paula. Duhovna in čustvena podpora, ki so jo našli v evharistiji, je postala temelj njihove skupnosti.
Moč adoracije
Po odkritju nepoškodovane svete hostije se je oče Holiday odločil, da jo bodo postavili v župnijsko dvorano, da bi lahko župljani častili Jezusa v evharistiji. Češčenje Najsvetejšega je za mnoge vernike postalo globoka izkušnja. Luis Roman, eden od župljanov, ga je opisal kot opomnik na Jezusovo žrtev in njegovo stalno navzočnost v našem življenju, tudi v najtežjih trenutkih.
"Češčenje Najsvetejšega zakramenta, ki je preživel ogenj, je bila zame zelo čustvena izkušnja," je dejal: "To je opomnik, da je Jezus vedno z nami, tudi v nevarnostih in težavah. On je trpel za nas, nase je vzel zlo in trpljenje, da bi nas rešil." Te besede so za mnoge župljane postale spodbuda, da se po evharistiji približajo Bogu.
Upanje za prihodnost
Dogodki v Orlandu nas opominjajo, da resnična moč Cerkve ni v zidovih njenih stavb, ampak v veri njenih vernikov in Božji navzočnosti. Župnija Gospodovega učlovečenja ni izgubila upanja, čeprav jo je prizadel ogenj. Nasprotno, izkušnja rešitve posvečene hostije je združila vernike in okrepila njihovo vero.
Trenutno potekajo obnovitvena dela. Za zbiranje sredstev so organizirali številne zbiralne in dobrodelne akcije. Oče Holiday gleda v prihodnost z optimizmom in poudarja, da je to, kar se je zgodilo, dokaz, da Bog bdi nad svojo skupnostjo.
Za župljane v Orlandu je čudežni dogodek tudi opomnik, da je Bog vedno z njimi, ne glede na okoliščine. Pričevanje o Božji previdnosti ni navdih samo za župnijo Gospodovega učlovečenja, ampak tudi za vse, ki iščejo znamenja Božje navzočnosti v svojem življenju.
Nekaj podobnega se je januarja 2021 zgodilo v Madridu:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Aleks Birsa Jogan.
