Mladi danes sebe, svoja dejanja in vpliv objav merijo z všečkiTehnološki napredek in množica družabnih omrežij so spremenili naš način bivanja. Zaradi zgodnjega stika s tehnološkimi orodji otroci danes drugače navezujejo stike in gradijo odnose, tako da jih starši pogosto slabo razumejo.
Telefonske pogovore in osebne obiske vse bolj zamenjujejo SMS- in videosporočila. Mladi so prek svojih mobilnikov lahko v stiku z več tisoč ljudmi po vsem svetu.
Veliko se govori o nevarnostih, ki jih lahko omrežja predstavljajo, manj pa se starši zavedajo kulture všečkanja.
Dobiti čim več všečkov
Pogosto pristno in kakovostno druženje izrinja želja po pridobivanju všečkov. Pridobivanje čim večjega števila všečkov se lahko spremeni tudi v odvisnost, zaradi katere mladi objavljajo vse bolj presenetljive stvari, da bi dosegli čim več sledilcev.
To vpliva na njihovo samopodobo, saj jih oddaljuje od tega, da bi bili to, kar v resnici so, in se osredotočajo na nekakšno oglaševalsko kampanjo, v kateri na vsak način skušajo prodati svojo podobo.
Všečkanje ima tudi močan vpliv na samozavest, saj odnose med mladimi in njihovo sprejemanje pogojuje določeno število všečkov, kar konkretno vpliva na podobo, ki si jo ustvarjajo o sebi in o svoji vrednosti.
Kako lahko starši o tem spregovorijo s svojimi otroki, kako se jim lahko približajo?
Najprej morajo priznati in sprejeti, da mladim družabna omrežja veliko pomenijo in da tega ne morejo spremeniti.
Naučijo jih lahko razlikovati med družbenim pojavom všečkanja in njihovim osebnim dostojanstvom. Pogosto jim je treba povedati, da njihova vrednost, lepota, osebnost niso odvisni od mnenja, ki ga imajo drugi o neki fotografiji, ki je bila objavljena. Prav tako tudi to, da kljub množičnim stikom na družbenih omrežij nič ne more zamenjati srečanja v živo.
Starši lahko otrokom z zgledom pokažejo, da so tehnološka sredstva del življenja, vendar da od njih nismo odvisni. V družini je dobro določiti čas brez tehnologije, ko se člani posvetijo drug drugemu in uživajo brez zaslonov.
Ne nazadnje mora družina otrokom predstavljati kraj, kjer so ljubljeni in sprejeti zaradi tega, kar so, in ne zaradi tega, kar kažejo. Razvijanje občutka pripadnosti jim bo vlilo več samozavesti in zaupanja vase, s čimer bodo manj nagnjeni k temu, da bi svojo vrednost merili s številom všečkov, ki jih dosežejo na družbenih omrežjih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
