Sveti spisi nam odpirajo pogled na pester svet pernatih prijateljevSte vedeli, da je v Svetem pismu kar tristo vrstic, v katerih se omenja ptice? Več kot tretjina jih omenja ptice na splošno, v preostalih pa je mogoče najti bogat razpon vrst naših letečih prijateljev. Prva vrsta ptic, ki se pojavi v Stari zavezi, je krokar, ki ga Noe spusti med velikim potopom.
Pisci Stare zaveze so pogosteje uporabljali primere in prispodobe ptic kot pisci Nove zaveze. Najdaljši seznam vrst ptic v Svetem pismu se nahaja v Tretji Mojzesovi knjigi, kjer se našteva nečiste živali, ki jih Judje ne smejo jesti. Med njih med drugim spadajo tudi noj, galeb in štorklja.
Najpogosteje omenjen golob, sledi mu vrabec
Najpogosteje se v Svetem pismu pojavljata golob in golobica ‒ okoli petdesetkrat.
Tolikšno količino primerjav deloma pojasnjuje tudi dejstvo, da teh ptic na območju Izraela ne manjka.
Prvič naletimo na golobico v Stari zavezi pri Noetu, ki jo je v času potopa dvakrat spustil iz barke nad morsko gladino, da bi preveril, ali se je voda že spustila. Simbol miru je golob z oljčno vejico dobil šele pozneje, v obdobju zgodnjega krščanstva.
Golobi so v Stari zavezi namesto tega predstavljali narod Izrael, pogosto pa so predstavljali tudi lepoto. V Visoki pesmi tako zaročenec pravi: “Kako lepa si, moja draga, kako lepa! Tvoje oči so golobi.” (Vp 1,15)
V Novi zavezi je golob poleg tega ob Jezusovem krstu v Jordanu postal še simbol Svetega Duha.
Pogosto se tako v Stari kot v Novi zavezi pojavlja tudi vrabec, okoli štiridesetkrat, vendar največkrat predstavljajo manjše ptice. Hkrati so tudi žrtvena daritev najrevnejših, ki si niso mogli privoščiti jagnjeta.
Ptička mi je povedala …
Etimologijo te fraze se tudi najpogosteje pripisuje Svetemu pismu, in sicer odlomku iz knjige Pridigarja, ki se glasi:
“Niti v svojih mislih ne preklinjaj kralja niti v svoji spalnici ne preklinjaj bogatina. Kajti ptica izpod neba bi raznesla tvoj glas, krilati ptič bi razglasil tvojo misel.” (Prd 10,20)
