Med obiskom v Severni Makedoniji je papež potožil, da smo vsi v stiku, ne pa zares povezani med sebojPapež Frančišek se je med apostolskim obiskom v Severni Makedoniji udeležil medverskega in ekumenskega srečanja z mladimi. Med drugim jim je spregovoril tudi o naraščajočih težavah z duševnim zdravjem, povezanih z družbenimi omrežji, s katerimi se danes sooča vedno več mladih. Papež je zbranim ponudil nekaj nasvetov:
Želite slišati, kateri nauk, ki sem se ga naučil v življenju, se mi pri mojih letih (in sploh nisem mlad!) zdi najboljši? Kako se z ljudmi pogovarjati iz oči v oči.
Frančišek je spomnil, da danes živimo v digitalni dobi, toda “v resnici vemo zelo malo o medsebojnem sporazumevanju”. Vsi smo “v stiku”, ne pa zares “povezani” med seboj. Biti povezan od nas zahteva, da resnično živimo, da smo navzoči tukaj in zdaj, da z drugimi delimo lepe in manj lepe trenutke.
Za srce, ki ga skuša brezup, ni boljšega zdravila od poslušanja izkušenj ostarelih.
Druženje in pripadnost
Papež je pojasnil, kako je lanska škofovska sinoda mladih in razločevanju poklicanosti omogočila izkušnjo srečevanja iz oči v oči, tako z mladimi kot s starejšimi. “Lahko smo prisluhnili drug drugemu, skupaj sanjali ter se z upanjem in hvaležnostjo ozirali v prihodnost.”
In to druženje, ta občutek pripadnosti in medsebojno poslušanje, je obrodilo veliko sadov, je dejal Frančišek.
“To je bil najboljši protistrup za malodušje in manipulacijo, za kulturo začasnega, za vse lažne preroke, ki oznanjajo le nesrečo in uničenje. Poslušanje, medsebojno poslušanje.”
Frančišek je zatem predlagal prav poseben dejavnik takšnega poslušanja.
Naj vam povem, kaj se mi zdi zelo pomembno: podarite si priložnost za srečanja in iz oči v oči prisluhnite vsakemu človeku, posebej pa svojim starim staršem in vsem ostarelim v vašem občestvu.
Poznati svoje korenine
Po papeževih besedah so izkušnje ostarelih vir modrosti in mladim omogočajo, da se oklenejo svojih korenin in svoje zgodovine.
“[Ta srečanja] so protistrup za vse tiste, ki vas želijo zapreti v sedanjost, vas nasičujejo s pritiski in zahtevami, vse v imenu namišljene sreče, kot da bo vsak trenutek konec sveta, vi pa morate pred tem nemudoma izkusiti še toliko stvari. Dolgoročno gledano vse to ustvarja tesnobo, nezadovoljstvo in občutek brezupa. Za srce, ki ga skuša brezup, pa ni boljšega zdravila od poslušanja izkušenj ostarelih.”
Papež je v nadaljevanju mlade spodbudil, naj čim več časa preživijo z ostarelimi in prisluhnejo njihovim zgodbam – “ki se vam bodo včasih morda zdele precej nestvarne, v resnici pa so polne bogatih izkušenj, zgovornih simbolov in prikrite modrosti, ki čakajo, da jih odkrijete in začnete spoštovati.”
Dobro je stati na ramenih velikana
“Te zgodbe zahtevajo svoj čas,” je priznal sveti oče. Toda dosti več lahko vidite, če stojite na ramenih velikana, je na koncu spomnil mlade.
“Vstopite v modrost svojega ljudstva, svojih ljudi, brez sramu in zadržkov, in odkrili boste vir nepričakovane ustvarjalnosti, ki vas bo napolnila. Omogočila vam bo, da boste videli poti tam, kjer drugi vidijo ovire, možnosti tam, kjer drugi vidijo nevarnost, vstajenje tam, kjer mnogi oznanjajo le smrt.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
