Novorojenček je bil star le nekaj ur, mama ga je zapustila na hladno zimsko jutroKo je poštar Edward Holton iz Londona nedavno opravljal svoje običajno delo raznašanja pošte, je naletel na nenavaden paket.
Ko je odvrgel pismo skozi poštno režo, je na pragu opazil zvito odejo. “Skozi režo v vratih sem vrgel pismo, v kotu pa sem zagledal odejo. Zdelo se mi ni nič posebnega, videti je bilo, kot da je vanjo nekaj zavito, vendar ni dalo od sebe nobenega glasu in nič se ni premikalo.”
Odpravil se je naprej, a mu nekaj ni dalo miru in ga je prisililo, da se je vrnil na tisti naslov. “Verjetno sem podzavestno nekaj čutil, vendar si nisem predstavljal, da bom našel dojenčka. Nekaj v meni mi je prigovarjalo, naj se vrnem in preverim,” pripoveduje v spodnjem videu.
Prisluhnil je notranjemu glasu
Poštarjev občutek se je izkazal za pravilnega: v odejo je bil zavit nekaj ur star novorojenček. Vzel ga je v naročje in ga odnesel na toplo. Novorojenček je prve trenutke svojega življenja preživel v poštarskem vozilu, dokler ga niso prevzeli policisti.
V čast rešitelju so novorojenčka poimenovali Edward, policija pa zdaj poskuša najti njegovo mamo, da bi ugotovili, ali ji lahko kakorkoli pomagajo.
Na srečo je Edward na tisto hladno zimsko jutro prisluhnil svojemu notranjemu glasu; morda pa je bil njegov angel varuh ali Sveti Duh, ki ga je spodbudil, da je rešil drobnega novorojenčka.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
