"Stopi z mano, čeprav v neznano, skupaj odkrijva nove poti …" Močan vokal, poslušljiva skladba ter sproščena prezenca so bili dovolj za zmago na MMS-u. 28-letni mariborski pevec Žan Videc je za skladbo Neznano 7. julija poleg velike trofeje na Štajersko odnesel tudi nagrado Danila Kocjančiča za umetnike, ki se v slovenski glasbi šele uveljavljajo. Spoznajmo mladega pevca, ki je glavni krivec za to, da so se poslušalci toplega poletnega večera hočeš-nočeš zazibali v pop-soul ritmih.
Žan, čestitke za zmago. Od Festivala Melodije morja in sonca je minil dober teden. Za vami so precej divji dnevi, kajne?
Drži, dogajanje je zadnje dni res pestro. Potreboval sem dva dni, da sem se naspal, telefoni nenehno zvonijo. To je moja prva tovrstna izkušnja, nad katero se ne pritožujem, super je.
Imate močan glas in prepričljiv odrski nastop. Tudi med kolegi in prijatelji veljate za osebo, ki pusti močan vtis?
To bi morali sicer vprašati njih, osebno pa ravno nimam takšnega občutka. Sem pa zadnje dni dobival komentarje na ta račun, tako da bo nekaj od tega gotovo držalo.
Kakšne ljudi pa vi cenite oz. spuščate blizu?
Tiste s spoštljivim odnosom. Priložnost dam vsakemu in potem vidim, če se med nama kaj zgodi; s tem imam v mislih, ali se se ujameva oz. ali med nama zavladata dobro vzdušje in sproščenost.
Kdaj ste ugotovili, da imate glas, ki bi ga bilo dobro predstaviti drugim?
V osnovni šoli sem bil član pevskih zborov, v srednji šoli pa so bili časi bendov in sodelovanja na šolskih predstavah. Nenehno se je nekaj dogajalo. A to sem vzel kot hobi. Hrepenenje po ukvarjanju z glasbo je bilo v meni prisotno vseh 28 let, v zadnjih treh letih pa ni ostalo le pri želji, temveč sem se resneje vrgel v ustvarjanje.
Ko ste ravno omenili otroštvo, kako se ga spominjate?
Odraščanje v Mariboru je bilo super. Sem iz štiričlanske družine, imam brata Roka, s katerim navijava za NK Maribor. V otroštvu smo se zabavali tako, da smo ljudem zvonili na domofone, se vozili s kolesi in ogromno časa preživeli zunaj.
Od kod pevski geni?
Pobral sem jih od mame, saj je tudi ona dosti prepevala in se ukvarjala z glasbo.
Gotovo je bila vesela zmage na festivalu. Kako ste se imeli v Portorožu?
Na MMS smo šli po nove izkušnje, poznanstva in prijateljstva. Menim, da nam jih je uspelo stkati. Od novinarske konference oz. predstavitve nastopajočih pa do konca festivala je bilo vzdušje zelo dobro in res se je bilo lepo družiti s sotekmovalci.
Reciva hipotetično, če bi bili v žiriji sami, bi kot zmagovalno izbrali skladbo Neznano?
Izbrati najboljšo bi bila res težka odločitev, saj je bil večer poln dobre glasbe. Zmago bi si lahko zaslužil prav vsak od izvajalcev, saj je imela vsaka pesem v sebi nekaj samosvojega, kar je imelo možnost prepričati.
Na odru vas sicer nismo videli z glasbilom, sicer pa jih igrate več, kajne?
Ljubiteljsko rad poprimem za kak nov inštrument, a vse ni za oder. Igram klavir, kitaro in tolkala.
Radi imate pop soul. Kaj je tisto najlepše v tem žanru, kar vas navdušuje?
Poslušal sem ogromno soula, bluesa, funka, v zadnjem času mi je všeč tudi country. Glasba ima moč, da nas "premakne", da ob njej nekaj začutimo oz. se v nas nekaj zgodi. Soul zares izvira iz duše.
Ste na začetku glasbene poti, a napisali ste že nekaj pesmi. Prva avtorska nosi naslov Not With You. Poslušalca popelje skozi čustveno potovanje, pesem izraža globoko človeško povezanost. Koliko sebe, razmisleka o notranjem in zunanjem svetu, daste v vaše pesmi?
Nimam sicer ogromno izkušenj s pisanjem, a te, ki so nastale do sedaj, so samoizpovedne. V njih je veliko osebnih izkušenj, takšnih, ki se dogajajo vsem – ljubezenske zgodbe, kakšno zlomljeno srce in lepi trenutki, ki nam barvajo življenje.
Kakšen je občutek, ko pesem prvič predstavite javnosti? Se počutite razgaljeno ali celo malce katarzično?
Ko sem izdal svoj prvi singel, so me navdajali zares posebni občutki, na katere sem se moral navaditi. Sicer se ogromno ljudi najde v tvojem besedilu, a se vseeno zavedaš, da zgodba prihaja od tebe samega. Nenavadno, a hkrati lepo je, ko ljudje ob moji pesmi nekaj začutijo oz. se v njej najdejo.
Tudi drugo avtorsko Med oblaki ste napisali sami, vsaj besedilo. Konec maja ste zmagali na glasbenem natečaju Radia SI 2024, in to v konkurenci več kot 100 tekmovalcev. Skladba je res prijetna za uho, a vendarle me zanima, kaj jo je naredilo opazno?
Zmagovalci smo bili trije, zato čestitke tudi drugima dvema. Zdi se mi, da sem v svoji glasbi iskren in delam to, kar čutim. Skladbo sem v grobem napisal nekje, kjer je vladalo zares dobro vzdušje, pozneje pa je pri Goranu in Romanu Sarjašu v prekmurskem studiu Art Music Records dobila končno obliko. Skozi ves proces smo z ekipo ostali zvesti sami sebi.
Glede na to, da zmagovalna pesem MMS-a govori o tem, da pustimo strah in pogumno stopimo po začrtani poti, sem radovedna: kako je pri vas s strahovi, kdo vam daje moč, da greste pogumno po začrtani poti?
Moč dobim tako, da poskusim vsak nov dan sprejeti z dobro energijo. Tudi, če se zgodi slaba stvar, ne obupam in grem naprej. Včasih ljudje z zadržki stopamo na nove poti. Pomembno pa je pustiti si stopiti na poti, ki peljejo v neznano, saj té dostikrat vodijo v lepe izkušnje, tako kot je ta na MMS-u peljala mene.
Na katere pogumne korake ste najbolj ponosni – pa pustiva zmago na festivalu in natečaju ob strani?
Od samega začetka, ko sva z Goranom Sarjašem in založbo začela ustvarjati, je bilo ogromno trenutkov, ko sem imel možnost sodelovati z vrhunskimi glasbeniki, danes dobrimi prijatelji. Od prvega snemanja do danes se je zares zgodilo ogromno lepega.
