"Pozdravljeni. Rada bi vaše mnenje o tem, kako pogosto naj bi čistili koše za smeti, police hladilnika, notranjost mikrovalovne pečice, opekača kruha, pečice in podobnega. Zanima me tudi, pri kateri temperaturi naj bi pomivali posodo v stroju, saj nekateri trdijo, da je tudi 40 stopinj več kot dovolj." Tako sprašuje zvesta bralka.
Naj začnemo torej od podstrehe proti kleti ali obratno, v vsakem primeru se prej ali slej ustavimo v kuhinji. Končni rezultat čiščenja in pospravljanja ni le bleščeča kuhinja, ampak predvsem zdrav in bolj varen vsakdan, v katerem se počutimo dobro, v njem je večje veselje bivati in se lotiti priprave hrane.
Visoka temperatura je boljša od čistil
Več ovir postavimo, bolj zaščiteni smo pred mikroorganizmi, pri tem pa jaz več stavim na visoko temperaturo in soparo kot na "čudodelna" čistila. Svetujem pomivanje pri najmanj 60 stopinjah, enkrat na mesec vsaj tudi pomivanje pri višji temperaturi in daljši čas, da se očistijo še cevi.
Podobno je smiselno narediti v pralnem stroju, da namesto le pri 60 stopinjah vsaj kuhinjske krpe iz blaga enkrat na mesec operemo pri 90 stopinjah. Suho, ne mokro pa je zapoved, ki je ključna.
Na mokrem se plesni hitro razmnožijo in okužijo tisto, kar bi moralo biti čisto. Zato, ko podrgnemo po loncu, gobico res temeljito oplaknemo in očistimo, nato postavimo v košarico, kjer naj se na prostem hitro posuši, nikar je ne puščajmo v mokrem koritu. Podobno naredimo z gobasto krpo, ki mora prav tako biti do naslednjega pomivanja spet suha.
Pralne gobice in krpice za pomivanje so odlična zamenjava za običajne gobaste iz umetnih materialov. Ko se po dveh dneh umažejo, jih operemo pri visoki temperaturi, pri vsaj 60 stopinjah. Penastih gobic ne moremo oprati, zato jih zavržemo po treh tednih uporabe, v pomivalnem stroju pa operemo krtačo za steklenice.
Kuhinjske krpe iz blaga menjavajmo redno, lahko tudi po nekaj na dan. Ko s krpo nekajkrat pobrišemo po mokrem, jo zamenjamo z novo, suho, nato mokro kmalu v prihodnjih dneh operemo v pralnem stroju. V mokri krpi, ki jo uporabljamo ves teden, mrgoli mikroorganizmov, s katerimi ne želimo imeti nobenega opravka.
Pospravimo hladilnik in zamrzovalnik vsaj enkrat na leto
Hladilnik moramo vsaj enkrat na leto temeljito počistiti in pomiti, skrbni to naredimo še večkrat. Takrat iz hladilnika vzamemo vso hrano, nato pomijemo polico za polico ter stene, prav tako pomijemo posodice za shranjevanje v vratih. Odtalimo zamrzovalni del, očistimo tesnilo na vratih in ga po potrebi zamenjamo.
Pri čiščenju hladilnika, delovnih površin in drugega v kuhinji uporabimo navaden blag detergent za pomivanje posode ali sodo. To povsem zadošča za sprotno čiščenje. Nekajkrat na leto pa je pametno vse površine v kuhinji, kot sta notranjost hladilnika in omaric, pomiti/razkužiti z vlažno krpo, ki smo jo namočili v močan kis. Bolj kot jabolčni kis je primeren cenen alkoholni kis z najmanj 7 odstotki ocetne kisline.
Odlično podobno sredstvo je citronska kislina, ki jo raztopimo v malo vode. Za čiščenje grelnika dve žlici raztopimo v petih decilitrih vode, segrejemo in pustimo delovati 30 minut. Pri naravnih čistilih potrebujemo več časa, vsekakor tudi nekaj moči, da umazanijo odstranimo. Pri sprotnem čiščenju to ni težavno, za bolj trdovratno umazanijo pa morda že.
Vsestransko uporabna soda
Pralna soda slovi kot odličen naravni antimikotik in jo lahko uporabljamo v primerih, kjer vroče vode ne moremo uporabiti. Plesen v kotu začasno premagamo, če posujemo po njej sodo, pustimo delovati nekaj ur, nato posesamo oziroma pobrišemo, krpo pa zavržemo. In tudi tam, kjer imamo možnost uporabiti vročo vodo, je soda koristna. Pest sode recimo stresemo v odtok, prelijemo z vrelo vodo in še z nekaj žlicami kisa.
V odtoku se bo začelo peniti, burna reakcija bo raztopila ostanke in jih pognala naprej po cevi. V boben pralnega stroja prav tako stresemo nekaj žlic sode, v posodico za prašek pa zgolj žličko, prazen stroj pa vklopimo na program z najvišjo temperaturo. Po koncu s krpo počistimo vsa tesnila na vratih bobna in povsod, kjer je mogoče, saj se bo v gubah nabralo precej umazanije, vendar stroj bo čist in lepo dišeč.
Soda je naravno sredstvo za mehčanje perila in to je tudi sestavina običajnih mehčalcev iz trgovine ter glavna sestavina čistila za perilo. Z izdelavo domačega pralnega praška žal nimam izkušenj, vendar pa je receptov zanj na spletu in v kakšni knjigi iz antikvariata precej.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.