Agnès Auclair je svojega moža Antoina spoznala, ko je s svojo skupino nastopil na odru. V trenutku sta se zaljubila. Agnès je takrat živela v Švici, kjer se je izobraževala za odvetnico, Antoine pa je živel v Parizu. Petnajst mesecev po tem, ko sta se zaljubila, sta se poročila.
Imata štiri otroke, najstarejši ima pet let, najmlajši pa nekaj mesecev. Skupaj urejata profil na Instagramu, kjer objavljata utrinke iz družinskega življenja in oznanjata svojo vero in lepoto zakonskega in družinskega življenja.
Ste fotografinja, vaš mož ima svojo glasbeno skupino. Ko sta se spoznala, sta živela v različnih državah, sedaj sta že sedem let poročena. Kako to, da ste se kljub temu odločili za tak korak?
To je bila ljubezen na prvi pogled, imela sva se rada. Ko ljubiš, je enostavno izbrati. In Antoine je nekdo, ki ga je enostavno ljubiti, enostavno izbrati. Spoznala sva se na koncertu njegove skupine Hopen. On je bil na odru, jaz med občinstvom.
Oba sva se takoj zaljubila. Po koncertu sva se malo pogovarjala, a sva bila preveč sramežljiva, da bi si priznala, da sva si všeč. Nato sva se našla po zaslugi … Facebooka! Petnajst mesecev pozneje sva se poročila.
Zato sem zapustila Švico, kjer sem se izobraževala za odvetnico, da bi mu sledila v Pariz. Nikoli se ni lahko odpovedati temu, kar zgradiš, še manj, ko dolga leta študija posvetiš uresničitvi projekta ali ko smo navezani na regijo. Toda še enkrat, Antoine je oseba, ki jo je enostavno vzljubiti. Zato nisem gledala, čemu se odrekam, gledala sem, koga bom izbrala.
Pred časom ste na Instagramu odprli profil, na katerem objavljata vsebine oba z možem. Pričujeta o svojem življenju in o veri. Kakšno je po vašem mnenju poslanstvo katoličana na družbenih omrežjih?
Enako kot v življenju. Pričujte s tem, kar ste. Če je vaša karizma evangelizirati skozi refleksivna besedila na blogu, pričujte. Če lahko z umetniškimi deli pričujete o Lepoti, pričujte. Obstaja tisoč načinov pričevanja in najboljši je tisti, ki uresniči talente, s katerimi nas je obdaril Bog.
Pri nas smo delno skozi humor želeli ponazoriti izzive družinskega življenja. Delamo kratke videe, v katerih zelo uživamo, saj upamo, da bodo dosegli tudi druge starše v njihovi vsakdanji realnosti.
In potem preprosto pričujemo skozi faze, ki jih doživlja naša družina (rojstvo otroka, krst, obletnica poroke itd.). Stran obstaja šele nekaj mesecev, zato še vedno ugotavljamo, kako jo voditi.
Ste mati štirih čudovitih otrok. V svojih objavah pogosto omenjate materinstvo. Kaj vam je pri materinstvu najbolj všeč?
Naj bo to kraj, kjer Gospod deluje na moje telo. Zame je materinstvo sinonim za ponižnost. Pred to skrivnostjo se neizogibno počutimo majhne. Vrti se mi, ko pomislim na to veliko odgovornost, da pomagam dušam rasti. Pred časom, ko sem bila na dopustu s svojimi starši in z otroki, a brez moža, sem se zlomila.
Utrujenost, ki se je nabrala po porodu, nemirni otroci, kaotične noči, odsoten mož, še ena neumnost, ki so jo zagrešili "mulci" ... Zgrudila sem se v naročje svoje mame (kar kaže na to, da je materino naročje ne glede na starost vedno pripravljeno in sprejemajoče).
V tistem trenutku me je zamikalo, da bi si rekla, da se mi življenje redovnice zdi zelo privlačno in da sem nedvomno zgrešila svojo poklicanost ... Toda ravno ta misel mi je potrdila, da sem na dobri poti. Dobri Gospod me hoče pretresti. Odpre mi oči za mojo končnost, moje meje.
Nič ni tako poučno kot nemirni otroci, ki nam dajo spoznati, da nismo popolni in da se moramo zanašati na nekaj, kar je večje od nas samih. Konec koncev mi je pri materinstvu najbolj všeč zahteva po svetosti, ki iz njega nujno izhaja. Ne moremo biti zadovoljni s tem, kakršni smo. Nujno moramo razviti lastne vrline, da bi cvetele vrline naših otrok.
Loading
Kako vam uspe ob štirih otrocih in vseh obveznostih ostati sijoča žena in mati?
Ljubim svojega moža. Rada imam svoje otroke. In všeč mi je, da mi je Gospod zaupal vse te zaklade. Kar zadeva družbena omrežja, smo želeli, da so prostor veselja in sonca. Zato se trudimo, da ne pademo v past nenehnega pritoževanja, kar se lahko hitro zgodi na tovrstnih platformah, ki razvijajo egocentričnost.
Želimo, da profil ostane prostor miru, profil, ki sveti, profil za druge bolj kot za nas, poskrbimo, kar pokažemo in se trudimo, da ostajamo pristni. Treba je najti ravnotežje.
In kakšno mesto ima vaš mož poleg vas? Kako ostajata povezana drug z drugim?
Bolj kot leta minevajo, bolj razumem, v kolikšni meri je moj mož moja pot do nebes. Oba imava ognjevit temperament. Najin prijatelj duhovnik, ki naju je poročil, je to predvideval in zapisal v svoji homiliji na dan poroke. Še vedno se smejimo temu. Poveva si čisto vse stvari. Življenje torej ni vedno dolga, tiha reka.
Toda zavedam se, da če je mir med nama, je mirno celotno gospodinjstvo. Najin odnos je "zvezda, ki sveti" v domu in otroci jo le odsevajo, vračajo svetlobo in toploto, ki jo oddaja.
Moja primarna poklicanost je poklic žene in samo tako, da to živim v celoti, postanem dobra mati. Tako je čisto preprosto, moj mož je moj poklic. In Gospod je glede tega dober učitelj. Če ne vem, kako naj se mu približam ali kako izpolnjevati Njegovo voljo, se moram samo obrniti na Antoina in si prizadevati, da bi ga bolj ljubila.
Kakšen je za vas idealen začetek dneva?
Dan, ki se začne po dobro prespani noči. Otroci, ki se priplazijo v spalnico, seveda ob spodobni uri, me močno objamejo in potegnejo iz postelje (po naravi nisem jutranji človek). V srcu se zahvalim, ko vidim njihove lepe obraze in njihovo naklonjenost. Miren zajtrk, poslušanje zgodb o neverjetnih sanjah, ki so jih imeli ponoči.
Kako preženete slabo voljo, ko pridejo težji dnevi?
V sebi naredim "korak nazaj". Prosim svojega angela varuha in Devico Marijo, da pomirita moje srce in ukrepata v mojem imenu.
Kako molite vsak dan?
Vsak večer molimo kot družina. Kar pa zadeva mojo osebno molitev, čez dan preprosto izgovorim Marijino in Jezusovo ime. To je preprost in dostopen način za povezanost z njimi, brez veliko govora. Popolnoma se prilega razgibanemu vsakdanjemu življenju.
Kateri svetniki vam kot materi in ženi pomagajo v vsakdanjem življenju?
Devica Marija. Ne samo zato, ker je vzor materinstva, ampak tudi zato, ker sem zelo navezana nanjo. Dnevno se ji posvečam in ji pustim, da dela zame.
Kako si napolnite "duhovne" baterije?
Moje sidro je evharistija. Po občestvu z Gospodom ga častim, mu izročam svoje življenje in ga prosim, naj v meni naredi vse novo. On je kralj moje duše, zato je njegova vloga, da jo upravlja.
Citat, ki vas navdihuje?
"Totus tuus". Ves tvoj. Bolj kot navdih je besedna zveza, ko je izgovorjena, spoznaš, kaj pomeni. Kot ime Jezus ali ime Marija. Molitev, posvečenje.
